Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41. To redko, mehko, sivo, kovno prehodno kovino je moč najti v niobitu in se uporablja v zlitinah. Najpomembnejše so zlitine za izdelavo specialnih jekel in za povečanje trdnosti varjenih spojev. Niobij so najprej odkrili v kolumbitu (zdaj imenovanem niobit) in ga najprej poimenovali po tem mineralu.
Ta element nikoli ne nastopa prost, pač pa se pojavlja v niobitu (Fe, Mn)(Nb, Ta)2O6, niobit-tantalit [(Fe, Mn)(Ta, Nb)2O6], pirokloru (NaCaNb2O6F), in evksenitu [(Y, Ca, Ce, U, Th)(Nb, Ta, Ti)2O6]. Minerali, ki vsebujejo niobij, pogosto vsebujejo tudi tantal. Odkrili so, da so velika nahajališča niobija povezana s karbonatiti (karbo-silikatnimi kameninami) in kot sestavina piroklora. Glavni proizvajalki koncentratov niobijevih mineralov sta Brazilija in Kanada, obsežna nahajališča rude so tudi v Nigeriji, DR Kongo in Rusiji.
ajnštajnij aktinij aluminij americij antimon argon arzen astat baker barij berilij berkelij bizmut bor borij
brom cerij cezij cink cirkonij darmštatij disprozij dubnij dušik erbij evropij fermij flerovij fluor fosfor
francij gadolinij galij germanij hafnij hasij helij holmij indij iridij iterbij itrij jod kadmij kalcij
kalifornij kalij kirij kisik klor kobalt kopernicij kositer kripton krom ksenon lantan lavrencij litij livermorij
lutecij magnezij mangan majtnerij mendelevij molibden moskovij natrij neodim neon neptunij nihonij nikelj niobij nobelij
oganeson ogljik osmij paladij platina plutonij polonij prazeodim prometij protaktinij raderfordij radij radon renij rentgenij
rodij rubidij rutenij samarij siborgij selen silicij skandij srebro stroncij svinec talij tantal tehnecij telur
tenes terbij titan torij tulij uran vanadij vodik volfram zlato železo živo srebro žveplo
Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.
