PROFILPELAJAR.COM

Mangan, ₂₅Mn
Mangan
Izgovarjava	IPA: [maŋˈgaːn]
Videz	srebru podobna kovina
Standardna atomska teža Ar, std(Mn)	54,938043(2)
Mangan v periodnem sistemu
	krom ← mangan → železo
Vrstno število (Z)	25
Skupina	skupina 7
Perioda	perioda 4
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Ar] 3d5 4s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 13, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1246 °C
Vrelišče	2061 °C
Gostota (blizu s.t.)	7,21 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	5,95 g/cm3
Talilna toplota	12,91 kJ/mol
Izparilna toplota	221 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,32 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−3, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6, +7 (odvisno od oksidacijskega stanja, kisel, bazni ali amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,55
Ionizacijske energije	1.: 717,3 kJ/mol ; 2.: 1509,0 kJ/mol ; 3.: 3248 kJ/mol ; (več) ;
Atomski polmer	empirično: 127 pm
Kovalentni polmer	Nizki spin: 139±5 pm; Visoki spin: 161±8 pm
	Spektralne črte mangana
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	telesno centrirana kubična (tck)
Hitrost zvoka tanka palica	5150 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	21,7 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	7,81 W/(m⋅K)
Električna upornost	1,44 µΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetic
Magnetna susceptibilnost	(α) +529,0·10−6 cm3/mol (293 K)
Youngov modul	198 GPa
Stisljivostni modul	120 GPa
Mohsova trdota	6,0
Trdota po Brinellu	196 MPa
Številka CAS	7439-96-5
Zgodovina
Odkritje	Carl Wilhelm Scheele (1774)
Prva izolacija	Johann Gottlieb Gahn (1774)
Najpomembnejši izotopi mangana
β+	52Cr
γ	–
γ	–
	Kategorija: Mangan; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Mangan je sivkasto-bela kovina, na videz podobna železu. Je trdna in zelo krhka kovina, ki se težko tali, a zlahka oksidira. Manganska kovina je feromagnetna le po posebni obdelavi.

Najpogostejša oksidacijska stanja mangana so +2, +3, +4, +6 in +7, čeprav opažajo tudi oksidacijska stanja od +1 do +. Mn²⁺ v bioloških sistemih pogosto tekmuje z Mg²⁺ in spojine mangana, kjer je oksidacijsko stanje +7, so močni oksidacijski agenti.

Barve vodnih raztopin z manganovimi ioni v različnih oksidacijskih stanjih:

Mn²⁺ - brezbarvna

MnO₂ (Mn⁴⁺) - rjava

MnO₄^2- (Mn⁶⁺) - petrolejsko zelena

MnO₄^- (Mn⁷⁺) - vijolična

Spojine :

MnO₂ = manganov oksid (tudi manganov (IV) oksid, zastarelo:manganski superoksid, manganski peroksid) ... Mineraloška imena: rjavi manganovec, piroluzit, polianit, psilomelan
Mn₃O₄ = Najstabilnejši manganov oksid ... Mineraloška imena: hausmanit,...

Sklic

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave

mangan v periodnem sistemu video posnetkov (Univerza v Nottinghamu)

Poglejte si besedo mangan ali Mangan v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mangan

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[2] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]