Rubidij, ₃₇Rb

Rubidij
Izgovarjava	IPA: [ruˈbiːdij]
Videz	sivo bel
Standardna atomska teža Ar, std(Rb)	85,4678(3)[1]
Rubidij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson K ↑ Rb ↓ Cs kripton ← rubidij → stroncij
Vrstno število (Z)	37
Skupina	skupina 1: H in alkalijske kovine
Perioda	perioda 5
Blok	blok s
Razporeditev elektronov	[Kr] 5s1
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 8, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	39,30 °C
Vrelišče	688 °C
Gostota (blizu s.t.)	1,532 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	1,46 g/cm3
Trojna točka	39,26 °C, ? kPa[2]
Kritična točka	1.820 °C, 16 MPa (ekstrapolirano)[2]
Talilna toplota	2,19 kJ/mol
Izparilna toplota	69 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	31,060 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 161 213 279 368 496 685
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−1, +1 (močno bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 0,82
Ionizacijske energije	1.: 403 kJ/mol 2.: 2632,1 kJ/mol 3.: 3859,4 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 248 pm
Kovalentni polmer	220±9 pm
Van der Waalsov polmer	303 pm
Spektralne črte rubidija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​telesno centrirana kubična (tck)
Hitrost zvoka tanka palica	1300 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	90 µm/(m⋅K)[3] (at r.t.)
Toplotna prevodnost	58,2 W/(m⋅K)
Električna upornost	128 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost	+17,0·10−6 cm3/mol (303 K)[5]
Youngov modul	2,4 GPa
Stisljivostni modul	2,5 GPa
Mohsova trdota	0,3
Trdota po Brinellu	0,216 MPa
Številka CAS	7440-17-7
Zgodovina
Odkritje	Robert Bunsen in Gustav Kirchhoff (1861)
Prva izolacija	George de Hevesy
Najpomembnejši izotopi rubidija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 83Rb sint. 86,2 d ε 83Kr γ – 84Rb sint. 32,9 d ε 84Kr β+ 84Kr γ – β− 84Sr 85Rb 72,17% stabilen 86Rb sint. 18,7 d β− 86Sr γ – 87Rb 27,83% 4,9×1010 let β− 87Sr
Kategorija: Rubidij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37. To je mehak, srebrno bel kovinski element iz skupine alkalijskih kovin. Izotop Rb-87, ki nastopa v naravi, je (rahlo) radioaktiven. Rubidij je zelo reaktiven in ima podobne lastnosti kot ostali elementi iz prve skupine.

Rubidij je drugi najbolj elektropozitiven element izmed alkalijskih elementov. Kot drugi elementi prve skupine se na zraku vžge sam in burno reagira z vodo, pri čemer osvobodi in včasih vžge kisik. Podobno kot druge alkalijske kovine tudi rubidij z živim srebrom tvori amalgame in lahko tvori zlitine z zlatom, cezijem, natrijem in kalijem. Plamenu daje rumeno-vijolično barvo.

Poglejte si besedo rubidij ali Rubidij v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rubidij

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u