PROFILPELAJAR.COM

Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje. Prvobitni nuklidi so bili prisotni v medzvezdnem mediju, iz katerega je nastal sončni sistem in so nastali v ali po prapoku z nukleosintezo v zvezdah in supernovah. Obstajajo stabilni nuklidi in dolgoživi radionuklidi, ki so preživeli v predsončevi meglici do danes. Znanih je le 286 takih nuklidov.

Stabilnost

Vsi znani 252 stabilni nuklidi in še 34 nuklidov, ki imajo razpolovno dobo dovolj dolgo, da so preživeli od nastanka Zemlje, so prvobitni nuklidi. Teh 34 prvobitnih radionuklidov predstavlja izotope 28-tih elementov. Kadmij, telur, ksenon, neodim, samarij in uran imajo po dva prvobitna radioizotopa (¹¹³
Cd
, ¹¹⁶
Cd
; ¹²⁸
Te
, ¹³⁰
Te
; ¹²⁴
Xe
, ¹³⁶
Xe
; ¹⁴⁴
Nd
, ¹⁵⁰
Nd
; ¹⁴⁷
Sm
, ¹⁴⁸
Sm
; in ²³⁵
U
, ²³⁸
U
).

Starost Zemlje znaša 4,58×10⁹ let (4,6 milijarde let), zato mora iz praktičnih razlogov razpolovni čas podanih nuklidov biti večji od približno 10⁸ let (100 milijonov let). Na primer. za nuklid z razpolovno dobo 6×10⁷ let (60 milijonov let) to pomeni, da je razpolovni čas 77 potekel, kar pomeni, da za vsak mol (6,02×10²³ atomov) tega nuklida, ki je bil prisoten pri nastanku Zemlje, danes ostanejo le še 4 atomi.

Štirje najmanj kratkoživi prvobitni nuklidi (tj. nuklidi z najkrajšim razpolovnim časom), ki so bili neizpodbitno eksperimentalno preverjeni, so ²³²
Th
(1,4 x 10¹⁰ let), ²³⁸
U
(4,5 x 10⁹ let), ⁴⁰
K
(1,25 x 10⁹ let) in ²³⁵
U
(7,0 x 10⁸ let).

To so 4 nuklidi z razpolovnimi časi, ki so primerljivi ali nekoliko manjši od ocenjene starosti vesolja. (²³²
Th
ima razpolovno dobo nekoliko daljšo od starosti vesolja.) Za celoten seznam 34 znanih prvobitnih radionuklidov, vključno s sledečimi 30-timi z razpolovnimi časi, ki so precej daljši od starosti vesolja, glej celotni seznam spodaj. Za praktične namene lahko nuklide z razpolovnimi časi, ki so veliko daljši od starosti vesolja, obravnavamo kot stabilne. ²³²
Th
in ²³⁸
U
imata razpolovni čas dovolj dolg, da je njihovo propadanje omejeno v geoloških časovnih skalah; ⁴⁰
K
in ²³⁵
U
imata krajšo razpolovno dobo, vendar še vedno dovolj dolgoživa, da lahko se v naravi še nahajata.

Naslednji nabolj dolgoživi nuklid je ²⁴⁴
Pu
z razpolovno dobo 8,08×10⁷ let. Poročali so, da v naravi obstaja kot prvobitni nuklid^[1], čeprav ga kasnejše raziskave niso odkrile.^[2] Drugi najbolj dolgoživi izotop, za katerega ni dokazano, da je prvobiten^[3]^[4] je ¹⁴⁶
Sm
, ki ima razpolovno dobo 6,8×10⁷ let, približno dvakrat večjo kot tretji najbolj dolgoživi tak izotop ⁹²
Nb
(3,5×10⁷ let).^[5] Ob upoštevanju, da morajo vsi ti nuklidi obstajati najmanj 4,6×10⁹ let. mora ²⁴⁴
Pu
obstati 57 razpolovnih časov (in se zato zmanjša za faktor 2⁵⁷ ≈ 1,4×10¹⁷), ¹⁴⁶
Sm
mora obstati 67 (in se zmanjša za 2⁶⁷ ≈ 1,5×10²⁰), ⁹²
Nb
pa mora obstati 130 (in se zmanjša za 2 ¹³⁰ ≈ 1,4×10³⁹). Matematično bi bilo treba ob upoštevanju verjetne začetne pogostosti teh nuklidov prvobitna ²⁴⁴
Pu
in ¹⁴⁶
Sm
obstajati nekje znotraj Zemlje, četudi jih ni mogoče identificirati v sorazmerno majhnem delu Zemljine skorje, ki je na voljo človeškim testom, medtem ko⁹²
Nb
in vsi kratkoživi nuklidi ne bi smeli obstajati. Nukleide, kot je ⁹²
Nb
, ki so bili v prvotni sončni meglici, ampak so že davno popolnoma izginili, imenujemo izumrli radionuklidi, če nimajo drugega načina za regeneracijo.^[6]

Ker so prvobitni kemični elementi pogosto sestavljeni iz več kot enega prvobitnega izotopa, obstaja samo 83 različnih prvobitnih kemičnih elementov.

Prvobitni elementi

Obstaja 252 stabilnih in 34 radioaktivnih prvobitnih nuklidov, vendar le 80 prvobitnih stabilnih elementov (1 do 82, tj. od vodika do svinca, razen 43 in 61, tehnecij in prometij) in trije radioaktivni prvobitni elementi (bizmut, torij in uran). Bizmutov razpolovni čas je tako dolg, da ga pogosto uvrščamo med 80 prvobitnih stabilnih elementov, saj njegova radioaktivnost ni zaskrbljujoča. Število elementov je manjše od števila nuklidov, ker je veliko prvobitnih elementov predstavljenih z več izotopi.

Radioaktivni prvobitni nuklidi

Št.	Nuklid	Energija	Razpolovni- čas (leta)	Tip razpada	Razpadna energija (MeV)	Približno razmerje razp.čas do starosti vesolja
253	¹²⁸ Te	8,743261	2,2×10²⁴	2 β⁻	2,530	160 bilijonov
254	¹²⁴ Xe	8,778264	1,8×10²²	KK	2,864	1 bilijon
255	⁷⁸ Kr	9,022349	9,2×10²¹	KK	2,846	670 milijard
256	¹³⁶ Xe	8,706805	2,165×10²¹	2 β⁻	2,462	150 milijard
257	⁷⁶ Ge	9,034656	1,8×10²¹	2 β⁻	2,039	130 milijard
258	data-sort-value="130,5"	¹³⁰ Ba	8,742574	1,2×10²¹	KK	2,620	90 milijard
259	⁸² Se	9,017596	1,1×10²⁰	2 β⁻	2,995	8 milijard
260	¹¹⁶ Cd	8,836146	3,102×10¹⁹	2 β⁻	2,809	2 milijardi
261	⁴⁸ Ca	8,992452	2,301×10¹⁹	2 β⁻	4,274; 0,0058	2 milijardi
262	²⁰⁹ Bi	8,158689	2,01×10¹⁹	α	3,137	1 milijarda
263	⁹⁶ Zr	8,961359	2,0×10¹⁹	2 β⁻	3,4	1 milijarda
264	¹³⁰ Te	8,766578	8,806×10¹⁸	2 β⁻	0,868	600 milijonov
265	¹⁵⁰ Nd	8,562594	7,905×10¹⁸	2 β⁻	3,367	600 milijonov
266	¹⁰⁰ Mo	8,933167	7,804×10¹⁸	2 β⁻	3,035	600 milijonov
267	¹⁵¹ Eu	8,565759	5,004×10¹⁸	α	1,9644	300 milijonov
268	¹⁸⁰ W	8,347127	1,801×10¹⁸	α	2,509	100 milijonov
269	⁵⁰ V	9,055759	1,4×10¹⁷	β⁺ ali β⁻	2,205; 1,038	10 milijonov
270	¹¹³ Cd	8,859372	7,7×10¹⁵	β⁻	0,321	600.000
271	¹⁴⁸ Sm	8,607423	7,005×10¹⁵	α	1,986	500.000
272	¹⁴⁴ Nd	8,652947	2,292×10¹⁵	α	1,905	200.000
273	¹⁸⁶ Os	8,302508	2,002×10¹⁵	α	2,823	100.000
274	¹⁷⁴ Hf	8,392287	2,002×10¹⁵	α	2,497	100,000
275	¹¹⁵ In	8,849910	4,4×10¹⁴	β⁻	0,499	30.000
276	¹⁵² Gd	8,562868	1,1×10¹⁴	α	2,203	8000
277	¹⁹⁰ Pt	8,267764	6,5×10¹¹	α	3,252	47
278	¹⁴⁷ Sm	8,610593	1,061×10¹¹	α	2,310	7,7
279	¹³⁸ La	8,698320	1,021×10¹¹	K ali β⁻	1,737; 1,044	7,4
280	⁸⁷ Rb	9,043718	4,972×10¹⁰	β⁻	0,283	3,6
281	¹⁸⁷ Re	8,291732	4,122×10¹⁰	β⁻	0,0026	3
282	¹⁷⁶ Lu	8,374665	3,764×10¹⁰	β⁻	1,193	2,7
283	²³² Th	7,918533	1,405×10¹⁰	α ali SF	4,083	1
284	²³⁸ U	7,872551	4,468×10⁹	α ali SF ali 2 β⁻	4,270	0,3
285	⁴⁰ K	8,909707	1,251×10⁹	β⁻ ali K ali β⁺	1,311; 1,505; 1,505	0,09
286	²³⁵ U	7,897198	7,038×10⁸	α ali SF	4,679	0,05

Legenda

Št. (število)

Tekoče pozitivno število za namene sklicevanja. V prihodnosti se te številke lahko rahlo spremenijo, ker je danes klasificiranih 162 nuklidov kot stabilnih, ki pa so lahko teoretično nestabilni. Število se začne pri 253, ki sledi 252 stabilnim nuklidom.

Nuklid

Identifikator nuklida je podan z masnim številom A in simbolom kemijskega elementa.

Energija

Masa povprečnega nukleona tega nukleida ralativno na maso nevtrona (zato imajo vsi nuklidi imajo pozitivno vrednost) v MeV/c², formalno:

m n - m nuklid / A

.

Razpolovni čas

Vsi časi so podani v letih.

tip razpada

α	α razpad
β⁻	β⁻ razpad
K	zajetje elektrona
KK	dvojno zajetje elektrona
β⁺	β⁺ razpad
SF	spontana jedrska cepitev
2 β⁻	dvojni β⁻ razpad
2 β⁺	dvojni β⁺ razpad
I	izomerski prehod
p	emisija protona
n	emisija nevtrona

Razpadna energija