Boris Cavazza

Boris Cavazza
Portret
Rojstvo2. februar 1939({{padleft:1939|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (85 let)
Milano, Italija
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Italija
Poklicgledališki igralec, filmski igralec, scenarist, gledališki režiser
Leta aktivnosti1970–danes
ZakonciMojca Sitar (?-umrla 1991)
Oriana Girotto
Ksenija Benedetti (2016-danes)
Otroci4, med njimi
Sebastijan Cavazza

Boris Cavazza, slovenski gledališki in filmski igralec ter režiser, * 2. februar 1939, Milano[1]

Spada med najpomembnejše slovenske igralce.[2] Uveljavil se je tudi kot režiser v različnih gledališčih,[1] še zlasti pa kot igralec v številnih slovenskih filmih. Pisal je tudi scenarije za filme in TV igre, v katerih je igral glavne vloge.[3] Ukvarja se tudi z glasbo, kot vokalist nastopa tudi v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet), občasno tudi s Fake Orchestra.[4] Izvajajo avtorske skladbe, ki so jih leta 2005 pri založbi Nika izdali pod naslovom 11 korakov,[5] ter italijanske kancone.[navedi vir] Je ambasador Unicefa.[6]

Zgodnja leta in delo na morju

Borisov oče je bil Italijan, mati Slovenka. V Slovenijo se je preselil leta 1948, ko mu je umrl oče. Del svojega otroštva je preživel v Krškem. Leta 1956 se je vpisal na Pomorsko šolo v Piranu in po štiriletnem šolanju postal strojnik ter od leta 1960 do leta 1963 delal najprej kot asistent, potem pa kot častnik stroja na ladjah trgovske mornarice.[1][7]

Igralstvo

Leta 1965 se je vpisal na AGRFT v Ljubljani, kjer je diplomiral 1968. Od leta 1970 deluje kot profesionalni igralec. To pot je začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, jo nadaljeval v SNG Drami (1971-1985) in končal v Slovenskem mladinskem gledališču (1985-1987). Upokojitev je leta 2006 dočakal v Gledališču Koper, kjer je kot igralec in režiser delal od leta 2002.[1]

Na AGRFT je poučeval v letih 1987-90 in 1993-2002, od 1985 kot redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero.[1]

Razmerja in otroci

Bil je poročen z Mojco Sitar, urednico na Radiu Ljubljana, ki je leta 1991 umrla zaradi raka. Z njo je imel tri sinove: glasbenika Kristijana (leta 1990 se je ponesrečil med snemanjem videospota, umrl pa leto kasneje) in dvojčka Sebastijana, ki je znan igralec, in scenografa ter kostumografa Damijana (umrl je leta 2009 zaradi zastoja srca).[8][9]

Čez nekaj časa se je poročil s 34 let mlajšo Oriano Girotto in imel z njo sina Aleksandra Borisa Cavazza. Kasneje sta se ločila.[10]

V maju leta 2016 se je poročil s Ksenijo Benedetti.[11]

Nagrade in priznanja

Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada, 1978 Severjevo nagrado, štirikrat Borštnikovo nagado (1979, 1985, 1986, 1987), 1986 Badjurovo nagrado, 1987 Prešernovo nagrado in Sterijevo nagrado, 1992 Borštnikov prstan, 2006 nagrado vesna (skupaj s Sebastijanom Cavazzo), 2013 viktorja za življenjsko delo, 2017 nagrado bert (za življenjsko delo na področju filma), 2023 nagrado Ita Rina za življenjsko delo Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev, 2024 pa Ježkovo nagrado za življenjsko delo. Leta 2018 je dobil državno odlikovanje zlati red za zasluge Republike Slovenije.[1][6][12][13]. Je tudi ambasador Unicefa.

Vesna Milek je napisala biografski roman o njem z naslovom Cavazza (2011, ponatis 2022).

Filmografija

Boris Cavazza, Jože Zupan in Tone Gogala v filmu Peta zaseda

TV serije

Diskografija

Slovenska popevka

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 »Cavazza, Boris (1939–) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. SAZU. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  2. ↑ Grahek, Staša (2. februar 2019). »Boris Cavazza, ponov«. ARS. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  3. ↑ »Boris Cavazza«. bsf.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  4. ↑ »Na velikem odru ljubljanske Drame koncert ob 80-letnici Borisa Cavazze«. veza.sigledal.org. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  5. ↑ 5,0 5,1 »11 Korakov - Etno/World - NIKA records«. www.nika.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  6. ↑ 6,0 6,1 »CAVAZZA Boris«. www.primorci.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  7. ↑ »INTERVJU: Boris Cavazza: Ko si enkrat v gotovih letih, te ne povohajo več«.
  8. ↑ »Sebastian Cavazza: Nije brak za mene«. www.gloria.hr (v hrvaščini). 6. april 2012. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  9. ↑ Marolt, Jure (26. september 2015). »Cavazza«. Ljubki Nesmisel. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  10. ↑ »Boris Cavazza: V življenju so najbolj pomembni otroci«. 24ur.com. 27. oktober 2008. Pridobljeno 20. januarja 2013.
  11. ↑ »Cavazza znova dahnil da«. Slovenske novice. 7. maj 2016. Pridobljeno 7. maja 2016.
  12. ↑ »Letošnji prejemnik nagrade bert je igralec Boris Cavazza - Slovenski filmski center, javna agencija«. www.film-center.si. 26. oktober 2017. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  13. ↑ U, V. (24. maj 2018). »Zlati red za zasluge za Borisa Cavazzo«. www.delo.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Boris Cavazza.
Stub icon

Ta članek o igralcu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.