Bernarda Fink Inzko, slovenska pevka resne glasbe, * 29. avgust 1955, Buenos Aires, Argentina.
Bernarda Fink deluje tako na opernem kot na koncertnem področju in spada med najuspešnejše vokalne interprete slovenskega rodu. Rodila se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Pevec je tudi njen brat Marko Fink.
Življenje
Študirala je na »Instituto Superior de Arte del Teatro Colón« v Buenos Airesu. Leta 1985 je osvojila prvo nagrado na tekmovanju »Nuevas voces Líricas« in se preselila v Evropo. Živi na avstrijskem Koroškem in je poročena s sedanjim visokim predstavnikom za Bosno in Hercegovino ter predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev Valentinom Inzkom.
Bernarda Fink Inzko je pela z vodilnimi svetovnimi orkestri, vključno z Dunajskimi in Londonskimi filharmoniki, z Gewandhaus Leipzig, filharmoničnim orkestrom Radio-France, Orchestre National de France, Akademijo za staro glasbo iz Berlina, angleškimi baročnimi solisti, I Solisti Veneti, Les Musiciens du Louvre in Musica Antiqua Köln ter je nastopala pod taktirko dirigentov, kot so René Jacobs, Philippe Herreweghe, John Eliot Gardiner, Nikolaus Harnoncourt, Trevor Pinnock, Neville Marriner, Marc Minkowski, Roger Norrington, Mariss Jansons, Valery Gergiev, Colin Davis in Riccardo Muti. Leta 2002 in 2013 je prejela nagrado Prešernovega sklada.
Nastopala je v operah v Ženevi, Pragi, Montpellierju, Salzburgu, Barceloni, Innsbrucku, Rennesu, Buenos Airesu, Amsterdamu, pela na Dunaju, v Tokiu, Montreuxu, na festivalih BBC Proms, kot tudi v Théâtre des Champs Elysées, Carnegie Hallu, Concertgebouw v Amsterdamu, Konzerthaus na Dunaju in v Sydneyjski operi.
Posnela je več kot 50 zgoščenk pri Harmonia Mundi in Hyperion Records in bila v kategoriji »najboljša klasična vokalna izvedba« za vokalne soliste skupaj z bratom Markom Finkom ter pianistko Carmen Piazzini nominirana za glasbeno nagrado grammy.
Predsednik države Slovenije Borut Pahor je Bernardo in njenega brata Marka leta 2022 odlikoval s srebrnim redom za zasluge za izjemne dosežke na področju glasbene poustvarjalnosti in predanost slovenski pesmi.[4]
Nagrade
Zunanje povezave
Viri
Glej tudi
|
---|
1960. | |
---|
1970. | |
---|
1980. |
- 1980: Danilo Benedičič
- Evgen Car
- Anton Demšar
- Karpo Godina
- Irena Grafenauer
- Niko Grafenauer
- Stane Jagodič
- Norina Jankovič
- Minu Kjuder
- Rudolf Kotnik
- Tone Partljič
- Bogdan Reichenberg
- Marjan Rožanc
- Duba Sambolec
- Mira Sardoč
- Ati Soss
- Marko Dekleva, Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar in Egon Vatovec
- Janez Bizjak, Marko Cotič in Dušan Engelsberger
- 1981: Janez Albreht
- Ljerka Belak
- Alenka Gerlovič
- Herman Gvardjančič
- Janez Hočevar - Rifle
- Andrej Inkret
- Miša Jelnikar
- Silvester Komel
- Marko Kravos
- Uroš Lajovic
- Janez Matičič
- Valentin Oman
- Milan Pajk
- Jože Privšek
- Biba Bertok in Marjan Gašperšič
- 1982: Danilo Bezlaj
- Janez Drozg
- Bronislav Fajon
- Branko Gombač
- Branko Gradišnik
- Lidija Kozlovič
- Božo Rogelja
- Barbara Rot in Božo Rot
- Slovenski kvintet trobil (Anton Grčar, Stanko Arnold, Viljem Trampuš, Boris Šinigoj, Boris Gruden)
- Vinko Tušek
- 1983: Ivo Ban
- Janez Bermež
- Vesna Gaberšček Ilgo
- Andrej Kokot
- Mojmir Lasan
- Branko Madžarevič
- Adriana Maraž
- Pihalni kvintet RTV Ljubljana (Jože Pogačnik, Božo Rogelja, Alojz Zupan, Jože Falout, Jože Banič)
- Milan Pogačnik
- Peter Ternovšek
- 1984: Bine Matoh
- Miloš Mlejnik
- Boris A. Novak
- Franc Novinc
- Klavdij Palčič
- Edvard Sršen
- Tone Stojko
- Lane Stranič
- Aleš Valič
- Marija Vidau
- 1985: Stanko Arnold
- Jožica Avbelj
- Olga Gracelj
- Gustav Januš
- Zmago Jeraj
- Taras Kermauner
- Miljenko Licul in Ranko Novak
- Rajko Ranfl
- Rudi Španzel
- Dare Valič
- 1986: Mijo Basailović
- Dragica Čadež
- Karel Jerič
- Milan Jesih
- Silvij Kobal
- Mirko Lipužič
- Tomaž Medvešček
- Marko Munih
- Vlado Novak
- Renato Quaglia
- 1987: Aleš Berger
- Emerik Bernard
- Alojz Ihan
- Lojze Logar
- Berta Meglič
- Ivanka Mežan
- Eduard Miler
- Vladimir Pezdirc
- Milko Šparemblek
- Fauvel 86 (Lojze Lebič, Ksenija Hribar, Jernej Habjanič)
- 1988: Jani Bavčar
- Peter Boštjančič
- Silva Čušin
- Peter Gabrijelčič
- Zdenko Huzjan
- Niko Košir
- Edi Majaron
- Uroš Rojko
- Ivo Svetina
- Lujo Vodopivec
- 1989: Emil Baronik
- Milan Dekleva
- Harald Draušbaher
- Veronika Drolc
- Maja Haderlap
- Franci Slak
- Maks Strmčnik
- Marija Lucija Stupica
- Vito Taufer
- Franc Vecchiet
|
---|
1990. | |
---|
2000. | |
---|
2010. | |
---|
2020. | |
---|
|
|
---|
Splošno | |
---|
Narodne knjižnice | |
---|
Drugo | |
---|