Avgust Lavrenčič, slovenski slikar in scenograf, * 24. februar 1925, Rogaška Slatina, † 5. julij 1996, Celje.[1]
Rodil v Rogaški Slatini, s štirimi leti preselil v Celje, kjer se šolal v mestni šoli in gimnaziji. Končal je malo maturo, na začetku vojne mobiliziran, konec vojne dočakal v Angliji. Po vrnitvi se je zaposlil v rezbarski in pozlatatski delavnici mojstra Hohnjeca in kasneje kot tehnični slikar v podjetju Beton, kjer so ga spodbudili za nadaljevanje šolanja. Končal je Srednjo šolo za oblikovanje (1947-51) in zaključil študij leta 1954 na Akademiji za upodabljajočo umetnost. Po študiju zaposlil kot likovni pedagog v Celju, Laškem, Žalcu. Po 1966 je delal kot svobodni umetnik.
Ustvaril je okoli sedemdeset slik in nekaj več gvašev. Njegovo slikarstvo je veristična različica (neo)nadrealizma, vsebinsko vezana na predvojni intimizem. Uporabljal predvsem tehniko izslikanega kolaža. Pri figuralnih imaginarnih portetih dosega nadrealistične učinke. V akvarelu je slikal morske pejsaže. Prvo samostojno razstavo je imel 1965 v Likovnem salonu Celje. Leta 1995 retrospektvina razstava v Salonu sodobne umetnosti v Celju. Za likovni opus je prejel nagrado Prešernovega sklada (1974).
Kot gledališki scenograf je prvo sodeloval leta 1962 s SLG Celje. Kmalu se sodeloval z drugimi gledališči, največkrat s SG Drama Trst, SNG Drama Ljubljana in SNG Drama Maribor. V dvajsetih letih - med 1962 in 1982 - je oblikoval je okoli sto scenografij. Na Borštnikovem srečanju 1972 je prejel Borštnikovo diplomo za scenografijo v predstavi Stalinovi zdravniki. Na srečanju 1974 je prejel nagrado delovnih organizacij in ustanov za scenografijo za Celjski grof na žrebcu.
Kot »kulturni delavec« je ustanovil Likovni salon Celje, deloval v Društvu likovnih umetnikov Slovenije in predsenik pododbora Celju in eden izmed ustanoviteljev Celjskega plesnega orkestra Žabe, kjer igral kitaro, bobne in pozavno.
Priznanja in odlikovanja
Leta 1974 je prejel nagrado Prešernovega sklada »za likovni opus«[2].
Viri in opombe
Zunanje povezave
Glej tudi
|
---|
1960. | |
---|
1970. | |
---|
1980. |
- 1980: Danilo Benedičič
- Evgen Car
- Anton Demšar
- Karpo Godina
- Irena Grafenauer
- Niko Grafenauer
- Stane Jagodič
- Norina Jankovič
- Minu Kjuder
- Rudolf Kotnik
- Tone Partljič
- Bogdan Reichenberg
- Marjan Rožanc
- Duba Sambolec
- Mira Sardoč
- Ati Soss
- Marko Dekleva, Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar in Egon Vatovec
- Janez Bizjak, Marko Cotič in Dušan Engelsberger
- 1981: Janez Albreht
- Ljerka Belak
- Alenka Gerlovič
- Herman Gvardjančič
- Janez Hočevar - Rifle
- Andrej Inkret
- Miša Jelnikar
- Silvester Komel
- Marko Kravos
- Uroš Lajovic
- Janez Matičič
- Valentin Oman
- Milan Pajk
- Jože Privšek
- Biba Bertok in Marjan Gašperšič
- 1982: Danilo Bezlaj
- Janez Drozg
- Bronislav Fajon
- Branko Gombač
- Branko Gradišnik
- Lidija Kozlovič
- Božo Rogelja
- Barbara Rot in Božo Rot
- Slovenski kvintet trobil (Anton Grčar, Stanko Arnold, Viljem Trampuš, Boris Šinigoj, Boris Gruden)
- Vinko Tušek
- 1983: Ivo Ban
- Janez Bermež
- Vesna Gaberšček Ilgo
- Andrej Kokot
- Mojmir Lasan
- Branko Madžarevič
- Adriana Maraž
- Pihalni kvintet RTV Ljubljana (Jože Pogačnik, Božo Rogelja, Alojz Zupan, Jože Falout, Jože Banič)
- Milan Pogačnik
- Peter Ternovšek
- 1984: Bine Matoh
- Miloš Mlejnik
- Boris A. Novak
- Franc Novinc
- Klavdij Palčič
- Edvard Sršen
- Tone Stojko
- Lane Stranič
- Aleš Valič
- Marija Vidau
- 1985: Stanko Arnold
- Jožica Avbelj
- Olga Gracelj
- Gustav Januš
- Zmago Jeraj
- Taras Kermauner
- Miljenko Licul in Ranko Novak
- Rajko Ranfl
- Rudi Španzel
- Dare Valič
- 1986: Mijo Basailović
- Dragica Čadež
- Karel Jerič
- Milan Jesih
- Silvij Kobal
- Mirko Lipužič
- Tomaž Medvešček
- Marko Munih
- Vlado Novak
- Renato Quaglia
- 1987: Aleš Berger
- Emerik Bernard
- Alojz Ihan
- Lojze Logar
- Berta Meglič
- Ivanka Mežan
- Eduard Miler
- Vladimir Pezdirc
- Milko Šparemblek
- Fauvel 86 (Lojze Lebič, Ksenija Hribar, Jernej Habjanič)
- 1988: Jani Bavčar
- Peter Boštjančič
- Silva Čušin
- Peter Gabrijelčič
- Zdenko Huzjan
- Niko Košir
- Edi Majaron
- Uroš Rojko
- Ivo Svetina
- Lujo Vodopivec
- 1989: Emil Baronik
- Milan Dekleva
- Harald Draušbaher
- Veronika Drolc
- Maja Haderlap
- Franci Slak
- Maks Strmčnik
- Marija Lucija Stupica
- Vito Taufer
- Franc Vecchiet
|
---|
1990. | |
---|
2000. | |
---|
2010. | |
---|
2020. | |
---|
|
|
---|
Splošno | |
---|
Narodne knjižnice | |
---|
Biografski slovarji | |
---|
Drugo | |
---|