Rodil se je očetu Janezu (po poklicu kmet, rezbar in podobar) in materi Marjeti (rojena Sever). Tone Kralj je med letoma 1920 in 1923 študiral kiparstvo v Pragi, kasneje pa se je izpopolnjeval na Dunaju, v Parizu in Benetkah. V Rimu je študiral tudi arhitekturo, vendar ga ta ni tako zanimala, zato se je bolj posvetil umetniškemu ustvarjanju. Bil je brat slikarja in kiparja Franceta Kralja.
Umetniška pot
Do konca dvajsetih let je na tem področju tesno sodeloval z bratom Francetom, potem pa je razvil svoj stil monumentalnega realizma. V zgodnjih delih, ki kažejo odraz takratne dunajske in evropske umetnosti, prevladuje mehka, secesijska linija, motivi upodobitev pa so ekspresivno simbolični. Pri kasnejših delih figure postanejo močne, na neki način robustne (Pieta, 1934), s kompozicijskimi zasnovami in ostalimi likovnimi elementi pa dajejo specifičen stilni izraz. Kralj je teme za svoja dela iskal na različnih mestih. Njegov opus, poleg družinskih portretov (Avtoportret z ženo, 1932), zaobjema zgodovinske prizore kmečkih uporov in vojn (grafika), kmečkega in delavskega življenja (Rudarska mati, 1937) ter biblijske prizore (Saloma, Judita).
Kot velik primorski rodoljub in krščanski humanist se je zelo izpostavil tudi kot protifašist, veliko njegovih slik in cerkvenih fresk upodablja fašiste kot zveri, Mussolinija pa kot hudiča. Najbolj znane iz tega obdobja so: Rapallo, Bičanje sv. Vida, Angelska gora 1942, nadangela Mihaela, odetega v barve slovenske trobojnice, ki prebada troglavega zmaja nadangela s simboli Italije, Nemčije in Japonske. Številni zavedni primorski duhovniki so ga sami vabili, da jim s temi motivi poslika cerkve. O tem največ piše zgodovinar Egon Pelikan v knjigi Tone Kralj in prostor meje[5].
V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je od leta 1974 odprta stalna razstava Toneta Kralja, retrospektivnega značaja, tam pa je razstavljenih okrog 100 del tega velikega slovenskega umetnika
Stenske poslikave cerkva (izbor)
Orlec na otoku Cres (cerkev svetega Antona Puščavnika)
Prešernova nagrada za življenjsko delo na področju likovne umetnosti, 1972
Razstave (izbor)
XVII. umetnostna razstava (Jakopičev paviljon, Ljubljana, 1920)
I. umetnostna razstava bratov Kralj (Akademski dom, Ljubljana, 1921)
II. umetnostna razstava bratov Kralj (Jakopičev paviljon, Ljubljana, 1922)
IV. razstava Kluba mladih – Razstava bratov Kralj (Akademski dom, Ljubljana, 1923
Razstava slovenskih umetnikov (Hodonin, 1924)
Mednarodna razstava dekorativne umetnosti in modernega industrijskega oblikovanja (Pariz, 1925)
IX. razstava Kluba mladih – Razstava bratov Kralj (Akademski dom, Ljubljana, 1925)
XV. beneški bienale (Benetke, 1926)
XVI. beneški bienale (Benetke, 1928)
Mednarodna razstava cerkvene umetnosti (Antwerpen, 1930)
Velika jugoslovanska umetnostna razstava (London, 1930)
XVII. beneški bienale (Benetke, 1930)
Mednarodna razstava moderne sakralne umetnosti (Padova, 1931)
Jugoslovanska razstava (Amsterdam, 1932)
Jugoslovanska grafična in narodna umetnost (Saarbrücken, Metz 1933)
Ljubljana, 1934 (Jakopičev paviljon) – samostojna
Tone Kralj in Mara Kraljeva (Hagenbund na Dunaju, 1935)
Razstava jugoslovanske umetnosti na svetovni razstavi (Pariz, 1937)
Mednarodna umetnostna razstava (Strasbourg, 1937)
Razstava jugoslovanskih umetnikov (Milano, 1939)
Jubilejna umetnostna razstava (Jakopičev paviljon, Ljubljana 1940)
Ljubljana, 1945, (Jakopičev paviljon, Ljubljana) – samostojna
Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije XIX. in XX. stoletja (1947: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Moskva (Muzej Puškin), Leningrad (Ermitaž), Bratislava; 1948: Varšava (Narodni muzej)
Pelikan, Egon: Tone Kralj in prostor meje. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016.
Verena Koršič Zorn: Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini = le pitture murali nelle chiese dell'area triestina, del Goriziano e della Val Canale, Goriška Mohorjeva, 2018
Pelikan, Egon: Mussolini und Hitler in den Kirchen des slowenischen Küstenlandes. Der Widerstand des Malers Tone Kralj gegen Faschismus und Nationalsozialismus. Celovec: Mohorjeva založba, 2023.