Riko Debenjak se je rodil kot sedmi izmed devetih otrok zidarskemu mojstru Jožefu Debenjaku in Jožefi, rojeni Košir. Rod izhaja iz vasi Debenje ob Idrijci. Domačija, po domače - Pri Bajerjevih - je stala ob desnem bregu Soče. Po rojstvu so ga krstili za Andreja, kasneje pa za Riharda, klicali pa Riko.
Med 1. svetovno vojno je že kot otrok moral v begunstvo v Sv. Jurij pri Celju (današnji Šentjur), kjer je nadaljeval z obiskovanjem osnovne šole. V letih 1919 – 1923 je obiskoval realko v Ljubljani, naslednje leto pa učiteljišče v Tolminu. Ob začetku fašizma se je preselil k bratu Tonetu v Jugoslavijo, kjer je dobil službo pri železnici. Šolal se je v Beogradu, kjer je leta 1937 končal Umetniško šolo in nato še višji akademski tečaj slikarstva. Ob koncu študija je kot edini izmed vseh učencev razstavljal svoja dela skupaj s profesorji na Jubilejni jesenski razstavi, istega leta pa v Beogradu pripravil tudi svojo prvo samostojno razstavo, ki so jo obiskali tudi takratni slovenski predstavniki v beograjski vladi. Prodal je skoraj vse slike, dr. Korošec pa mu je pomagal, da je dobil jugoslovansko državljanstvo.
Odpotoval je v Pariz, kjer je študiral dela velikih mojstrov, obiskoval tečaj na Academie de la Grande Chaumiere, navezal stike z Venom Pilonom in drugimi umetniki. Na začetku leta 1939 je razstavljal skupaj z jugoslovanskimi umetniki v galeriji Bernheim Jeune.
Naslednje leto je hudo zbolel; prijatelji so organizirali razstavo njegovih del v Jakopičevem paviljonu in mu z izkupičkom od prodanih slik omogočili zdravljenje v Zavodu sv. Jožefa. Po nasvetu zdravnika je odpotoval k prijatelju Ivanu Čampi v Novo vas na Bloško planoto. Po večjih zapletih z italijanskimi oblastmi in po tragični smrti Čampe se je vrnil v Ljubljano.
Od leta 1937 do 1950 se je v glavnem posvečal slikarstvu. Iz tega obdobja so dela Moja mati, Goriška Madona, Nunska cerkev, Beli križ - Piran, portret Alojza Gradnika, itd. Ukvarjal se je tudi z ilustracijo literarnih del in objavljal karikature v Pavlihi pod psevdonimom RIDE oz. DERI. Izdelal je vrsto fresk (Muza dela v Vili Torkar, Primorje v restavraciji Rio v Ljubljani ...) ter oblikoval osnutke za poštne znamke.
Avgusta 1945 je sodeloval na razstavi slovenskih primorskih umetnikov v Trstu in Gorici.
Leta 1957 je na povabilo grafika J. Friedlaenderja odšel v Pariz v njegov atelje, kjer je ustvaril vrsto barvitih grafik s kraškimi motivi ter grafični list Človek in prostor kot odmev na prvi človekov polet v vesolje in oglašanje iz vesolja. Verjetno je sodeloval z G. Lestrange.
Bil je tudi član jugoslovanske žirije na ljubljanski mednarodni grafični razstavi, član komisije za kulturne zveze s tujino v Beogradu, član mednarodnega društva XYLON.
Leta 1973 se je upokojil, dokončal svoj najobsežnejši ciklus Magične dimenzije, ki je ponesel njegovo ime in ime ljubljanske grafične šole v svet. (Slovenska likovna zakladnica je dobila dela neprecenljive umetniške vrednosti: poleg znanih in priznanih iz vseh ciklov je dobila tudi najpomembnejša - Magične dimenzije; Riko Debenjak se je z njimi zapisal v zgodovino.[8]) Še vedno je organiziral samostojne razstave in sodeloval na skupinskih - tako doma, kot v tujini. Ponovno se je začel posvečati slikarstvu in ustvaril vrsto oljnih del, v glavnem s krajinskimi motivi in tihožitji. Del te serije je ponatisnil v starosti s pomočjo Mladinske knjige.
Zaznamovano, 1968, barvna akvatinta in jedkanica, Grafični list 68, I., (Naši razgledi in Moderna galerija, Ljubljana, 1968)
Magične dimenzije CX, 1971, barvna jedkanica in akvatinta; 15 sodobnih slovenskih grafikov (Sekretariat za organizacijo mednarodnih grafičnih razstav, Ljubljana, 1971)
Znamke
Skupinske znamke OZN (serija poštnih znamk, skupaj z M. Sedejem) (1953)
12 spominskih znamk z motivi jugoslovanske umetnosti (1956)
14 znamk na temo Jugoslovansko gospodarstvo (1958)
Scena
Igor Stravinski: Lisica zvitorepka, Opera, Ljubljana (1955)
Manjšo zbirko njegovih del, predvsem grafik, hranijo v Galeriji v rojstnem Kanalu, poimenovani po njem. Ob njenem vhodu so 22. februarja 2008 odkrili portretno glavo umetnika (delo kiparja Mirsada Begića).
↑Katalog ob veliki pregledni razstavi 1943 - 1985 (1988), str. 42-47.
↑Katalog ob veliki pregledni razstavi 1943 - 1985 (1988), str. 16.
↑Katalog ob veliki pregledni razstavi 1943 - 1985 (1988), str. 58.
↑Katalog ob veliki pregledni razstavi 1943 - 1985 (1988), str. 59.
Viri
Katalog ob veliki pregledni razstavi 1943 - 1985, (1988), Riko Debenjak , Grad Kromberk (avtorji tekstov: Nace Šumi, Zoran Kržišnik, Nelida Silič Nemec; fotografije: Egon Kaše, oblikoval: Ranko Novak).
Uršič, Ivanka (2012). »Zapuščina slikarja in grafika Rika Debenjaka«. Arhivi; glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. Zv. 35, št. 2. str. 481–489. COBISS1460853.
Nemec, Nelida (1995). »Riko Debenjak tokrat kot slikar«. Sodobnost (1963). Zv. 43, št. 5. Dokument v dLib.
Katalog Riko Debenjak, Retrospektiva slik, Mestna galerija Piran, april-maj 1995, Bežigrajska galerija, Ljubljana, junij 1995. Izdale Obalne galerije Piran. Spremni tekst: Nelida Silič Nemec, Andrej Medved. Urednika kataloga Andrej medved in Nives Marvin.
.svg){kind=small}
_crowned.svg){kind=small}
