Goriška Mohorjeva družba je bila ustanovljena leta 1923, da bi nudila goriškim Slovencem kvalitetno literaturo, ki bi vzgajala v duhu katoliške vere. V prvem Poslovniku si je družba zadala, da bo vsako leto izdala vsaj štiri knjige, med katerimi bo »prvi književni dar« Koledar. Tajnik GMD Stanko Stanič je konec leta 1923 uredil in v založbi Katoliškega tiskovnega društva v Gorici izdal Ljudski koledar, ki je bil predhodnik koledarjev GMD.
Prvi urednikVenceslav Bele in Janko Kralj sta zbrala sodelavce pesnike, pisatelje, nabožne pisatelje, prevajalce, zgodovinarje, pravnike, glasbenike, znanstvenike. Tako je koledar vseboval poleg koledarskega dela tudi pripovedne in poučne spise, črtice, pesmi, življenjepise zaslužnih mož, zgodovinske, zemljepisne, gospodarske, zdravstvene, poljudnoznanstvene članke. Prvi koledarji 1925, 1926, 1927 so izšli še v času, ko je bila v Italiji še svoboda tiska. Izšli so v velikem formatu, lepo okrašeni in vsebinsko bogati. Vse večje naklade niso bile všeč italijanskim fašističnim oblastem, ki so ukinjale slovenska društva, zadruge, gospodarske ustanove, publikacije, vendar GMD zaradi statusa cerkvene družbe niso mogle razpustiti. Vseeno so bili člani in vodstvo deležni groženj in zaplemb. V celoti so bili zaplenjeni in požgani koledarji za leta 1931, 1932 in 1933. Za jubilejno sveto leto1934 je bil izdan Svetoletni koledar, ki ga oblasti zaradi morebitnih težav s Cerkvijo niso zaplenile. Za leti 1936 in 1937 sta namesto koledarja izšla le drobna zvezka pod naslovom Zapisnik za leto ... V vojnih letih 1941–1944 GMD ni izdala koledarjev. Zaradi premajhnega števila naročnikov se je konec leta 1947 GMD odločila za sodelovanje z Družbo sv. Mohorja iz Celovca. V letih 1949–1960 je v Celovcu izhajal skupen koledar, v katerem je imela GMD 40 strani. Koledarji od leta 1961 izhajajo v Gorici, tiskajo jih v Tiskarni Budin.
Anton Kacin v članku Petdeset let lepega slovstva, ki je izšel v Zborniku ob 50-letnici GMD, piše pod rubriko Pesmi: »Ob Prebiranju pesmi v raznih koledarjih so mi kar sami zaplesali Pred očmi znani Prešernovi verzi: Kdor govoriti kaj ne ve ... Malo preveč je naslovov kot Jesen, Jesenska, V zimo, Pomlad, Dež, Dež in jaz, Sneži in podobno. Pri površnem štetju sem našel nad štirideset takih psihovremenskih in sezonskih pesmi.«
Viri
Rudolf Klinec: Zgodovina Goriške Mohorjeve družbe. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1967. (COBISS)