Julijansko leto, ki se uporablja v astronomiji in drugih znananostih, je časovna enota definirana kot 365,25 dni. To je običajen pomen za enoto »leto« (simbol "a" iz latinščineannus), ki se uporablja v različnih znanstvenih vsebinah. Julijansko stoletje 36.525 dni in Julijansko tisočletje 365.250 dni se uporabljata v astronomskih izračunih. Po konvenciji se Julijansko leto uporablja v izračunih razdalj pri svetlobnih letih.
Sidersko leto (zvezdno leto) je dejanski obhodni čas Zemlje v katerem enkrat obkroži Sonce, merjen v nepomičnem sestavu (kot so nepomične zvezde, latinskosidus). Njegova povprečna dolžina je 365,256363004 srednjih Sončevih dni (365d6h9m9,76s) (epoha J2000,0 = 1. januar, 2000, 12:00:00 TT).[1]
Danes je povrečno tropsko leto definirano kot čas povprečne ekliptične dolžine Sonca[2] oziroma čas med dvema zaporednima spomladanskima enakonočjema[3].
Anomalistično leto je čas, ki ga Zemlja na poti okrog Sonca potrebuje da dvakrat zaporedoma preide isto apsidno točko (prisončje ali odsončje). Povprečna dolžina je 365,259636 dni (365d6h13m52,6s) (epoha J2011,0).[4]
Drakonsko leto
Drakonsko leto, ekliptično leto ali leto mrka je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozlomaLune. Povprečna dolžina je 346,620075883 dni(365d14h52m54s) (epoha J2000,0).
Lunarno leto
Lunarno leto sestavlja dvanajst polnih ciklov Luninih faz, kot so vidne z Zemlje. Dolžina je približno 354,37 dni.
Besslovo leto (annus fictus) je tropsko leto, ko srednje sonce doseže ekliptično dolžino 280°. To je skoraj vedno ali blizu 1. januarja. Približna enačba za izračun trenutnega časa v Besselovih letih iz julijanskega dneva (JD) je:
a = 31.556.925,445 sekund (približno 365,24219265efemeridnih dni)
To se razlikuje od zgoraj navedene definicije 365,25 dni za približno 20 delcev na milijon. V skupnem dokumentu piše, da definicije tipa Julijansko leto »nosijo v sebi vnaprej programirano zastarelost zaradi spremenljivosti Zemljinega kroženja okoli Sonca«, potem pa predlaga uporabo dolžine tropskega leta od leta 2000 n. š. dalje, kar pa seveda samo po sebi nosi enak problem.[9][10] (Tropsko leto oscilira s časom za več kot minuto.)
Ma (za megaannus), je enota časa enaka milijonu (106) let. Običajno se uporablja v znanstvenih disciplinah kot so geologija, paleontologija in nebesna mehanika za določevanje zelo dolgih časovnih period v preteklosti ali prihodnosti. Na primer, dinozaverTyrannosaurus rex je živel pred približno 66 Ma (66 milijonov let).
Ga (za gigaannus), je enota časa enaka 109 let (ena milijarda). Običajno se uporablja v znanstvenih disciplinah kot so kozmologija in geologija za označevanje ekstremno dolgih časovnih period v preteklosti. Na primer, Zemlja je nastala pred približno 4,57 Ga (4.57 milijardami let).
Ta (za teraannus), je enota časa enaka 1012 let (en bilijon).
Pa (za petaannus), je enota časa enaka 1015 let (ena bilijarda).
Ea (za exaannus), je enota časa enaka 1018 let (en trilijon).
Okrajšave za "pred leti"
V geologiji in paleontologiji se včasih razlikuje med kratico "yr" za leta in "ya" za leti v kombinaciji s predponami za tisoč, milijon ali milijardo.[11] V arheologiji, ki se ukvarja z novejšimi obdobji, običajno izraženi datumi, npr. »10.000 pr. n. št.« se lahko uporablja kot bolj tradicionalna oblika kot »Pred sedanjostjo«.
Uporaba mya in bya je v sodobni geofiziki zastarela, priporočena uporaba je Ma in Ga za datume Pred sedanjostjo, vendar m.y. za trajanja epoh. To ad hoc razlikovanje med 'absolutnim' časom in časovnimi intervali je nekoliko sporno med člani Geološkega društva Amerike.[13]
↑Richards, E. G. (2013). Calendars. In S. E. Urban & P. K. Seidelmann (Eds.), Explanatory Supplement to the Astronomical Almanac (3rd ed.). Mill Valley, CA: University Science Books. p. 586.
↑Prosen, Marijan (2001–2002). »Koledar«(PDF). Presek, List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje. Zv. 29, št. 1. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. str. 18. ISSN0351-6652. Arhivirano iz prvotnega spletišča(PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 17. avgusta 2015.
↑Russ Rowlett. »Units: A«. How Many? A Dictionary of Units of Measurement. University of North Carolina. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2008. Pridobljeno 9. januarja 2009.
↑ 8,08,1Modic, Dušan (1993–1994). »Koledar«(PDF). Presek, List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje. Zv. 21, št. 2. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. ISSN0351-6652. Arhivirano iz prvotnega spletišča(PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 16. avgusta 2015.
↑Norman E. Holden; Mauro L. Bonardi; Paul De Bièvre; Paul R. Renne; Igor M. Villa (2011). »IUPAC-IUGS common definition and convention on the use of the year as a derived unit of time (IUPAC Recommendations 2011)«. Pure and Applied Chemistry. 83 (5): 1159–1162. doi:10.1351/PAC-REC-09-01-22.
↑North American Commission on Stratigraphic Nomenclature. »North American Stratigraphic Code (Article 13 (c))«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2014. Pridobljeno 6. junija 2024. Dogovor in okrajšave. – Starost stratigrafske enote ali čas geološkega dogodka, kot je običajno določen z numeričnim datiranjem ali s sklicevanjem na umerjeno časovno skalo, se lahko izrazi v letih pred sedanjostjo. Enota za čas je sodobno leto, kot je trenutno priznano po vsem svetu. Priporočene (vendar ne obvezne) okrajšave za takšno starost so množitelji SI (Mednarodni sistem enot) skupaj z "a" za annus: ka, Ma in Ga za kilo-annus (103 leta), Mega-annus (106 let) oziroma Giga-annus (109 let). Uporaba teh izrazov po vrednosti starosti sledi dogovoru, uveljavljenemu na področju datiranja C-14. "Sedanjost" se nanaša na leto 1950 AD, kvalifikatorji, kot sta "pred" ali "pred sedanjostjo", pa so za vrednostjo izpuščeni, ker je merjenje trajanja od sedanjosti do preteklosti implicitno v označbi. Nasprotno pa trajanje oddaljenega intervala geološkega časa, kot število let, ne sme biti izraženo z istimi simboli. Okrajšave za število let, brez sklicevanja na sedanjost, so neformalne (npr. y ali yr za leta; moj, m.y. ali m.yr. za milijone let; in tako naprej, kot narekuje prednost). Na primer, meje obdobja pozne krede so trenutno umerjene na 63 milijonov in 96 milijonov, vendar je časovni interval, ki ga predstavlja ta doba, 33 milijonov let.
