Ta članek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki, ki se nanašajo na novo upravno delitev Francije, zastareli. Prosimo, posodobite ta članek. Ko boste s posodabljanjem končali, to predlogo odstranite.
Kraj leži v pokrajini Angoumois ob okljuku reke Charente in njenih dveh pritokih Anguienne ter Eaux-Claires, 112 km južno od središča regije Poitiersa.
Angoulême danes sestavlja petnajst četrti:
Centre-ville,
Vieil Angoulême,
Saint-Ausone - Saint-Martin,
Saint-Gelais,
Bussatte - Champ de Mars,
L'Houmeau,
Saint-Cybard,
Victor-Hugo, Saint-Roch,
Basseau,
Sillac - La Grande-Garenne,
Bel-Air, la Grand Font,
La Madeleine,
Ma Campagne,
Petit Fresquet,
Frégeneuil.
Uprava
Angoulême je sedež treh kantonov:
Kanton Angoulême-Sever (del občine Angoulême: 13.764 prebivalcev),
Kanton Angoulême-Vzhod (del občine Angoulême: 12.846 prebivalcev),
Kanton Angoulême-Zahod (del občine Angoulême: 16.059 prebivalcev).
Angoulême (Iculisma ali Ecolisna, kasneje Angoulesme), prvotno vizigotsko mesto, je bil leta 507 zavzet s strani frankovskega kralja Klodvika. V 9. stoletju so ga oplenili Normani.
Med stoletno vojno je bil s sporazumom v Brétignyju leta 1360 predan Angležem. Ob francoskem zavzetju 13 let kasneje je mesto pridobilo številne privilegije. Med verskimi vojnami je bil pogosto na udaru, zlasti ob njegovem zavzetju s strani protestantov v letu 1568.
Grofija Angoulême je bila ustanovljena v 9. stoletju, eden prvih grofov pa je bil William Taillefer; njegovi potomci so držali titulo vse do konca 12. stoletja. Za njimi jo je s poroko z Izabelo, hčerjo grofa Adhémarja, v posest dobil angleški kralj Ivan Brez zemlje, po Izabelini naknadni poroki s Hugom X. (1220) pa je prešla v roke Marcheškim grofom. S smrtjo Huga XIII. je pripadla francoski kroni (1302). V letu 1394 se je grofije polastila Orleanska hiša, katere njen član, Franc I., je postal v letu 1515 novi francoski kralj. Grofija je bila na račun njegove matere Luize Savojske, povišana v vojvodstvo. Kot kronska zemlja je kasneje pripadla več vladajočim hišam. Njen poslednji vojvod Louis-Antoine, najstarejši sin Karla X., je umrl leta 1844.
Zanimivosti
mestno obzidje,
Stolnica sv. Petra iz 11. - 12. stoletja, delno prenovljena v 18. stoletju,
mestna hiša Hôtel de ville iz 18. stoletja, z ohranjenima stolpoma nekdanjega gradu Angoulêmskih grofov,
Muzej lepih umetnosti.
ruševine benediktinskih opatij Saint-Cybard iz 10. do 16. stoletja in Saint-Ausone iz 11. stoletja, francoski zgodovinski spomenik.