Sedanje mesto je bilo ustanovljeno kot rimski Augustoritum okoli leta 10 pr. n. št., nekaj kilometrov stran od glavnega mesta keltskega plemenaLemovicov, kot del reorganizacije province s strani rimskega cesarja Avgusta. Tipično rimsko mesto je vsebovalo amfiteater, gledališče, forum, kopališča, tempelj. Imelo je Senat in lastni denar, kar je pričalo o pomembnosti v tem času.
Limoges je sprejel krščanstvo s svetim Martialom, prvim škofom Limogesa, okoli leta 250, vendar je že proti koncu stoletja zaradi germanskih vdorov bil opuščen, samo prebivalstvo pa se je utaborilo na bolj utrjenem kraju, sedanjem središču mesta, Puy Saint-Étienne. V 9. stoletju je bila zgrajena Opatija sv. Martiala, v letu 1273 pa se je začela gradnja Katedrale sv. Štefana, ki je bila dokončana šele leta 1888.
Med stoletno vojno, leta 1370, so ga zasedli Angleži na čelu z Edvardom Črnim Princem, ki je kot znak maščevanja za prestop na francosko stran ukazal pobiti več kot 300 meščanov, vključno z ženskami in otroki.
V času francoske revolucije je bilo uničenih precej verskih objektov, med drugim tudi sama opatija.
V 19. stoletju se je začelo obdobje modernizacije. Razvila se je industrija porcelana, samo središče mesta je dobivalo novo podobo, s tem pa je prišel na dan izbruh več razgrajanj s strani revnejšega prebivalstva (julij - november 1830, april 1848, v začetku 1905). Prva francoska delavska konfederacija, Confédération Générale du Travail (CGT), je bila ustanovljena prav v Limogesu, 1895 leta.
