Grenoble je bil poznan po različnih imenih skozi čas:
Cularo; manjše mestece galskih Alobrogov, omenjeno že leta 43 pred našim štetjem, utrjeno za časa Dioklecijana in Maksimijana med letoma 284 in 293,
Gratianopolis; rimsko ime, po obisku zahodnorimskega cesarja Gracijana (po letu 380).
Po propadu Rimskega imperija je kraj postal del prvega Burgundskega kraljestva (440). V 6. stoletju ga je zavzel frankovski kralj Klotar I. (532), zatem pa so ga imeli v posesti Karolingi. V drugi polovici 9. stoletja je postal del drugega burgundskega kraljestva (Arles). Leta 1032 je bilo njegovo ozemlje priključeno Svetorimskemu cesarstvu, od 11. stoletja v posesti viennskihgrofov, katerih naslov Dauphin je dal pokrajini ime. Grenoble je bil njeno glavno mesto od 1349, po prodaji ozemlja s strani zadnjega viennskega grofa Franciji. V času verskih vojn je bil v oblasti hugenotov, med francosko revolucijo (1790) pa je postal sedež novoustanovljenega departmaja Isère. V času druge svetovne vojne je kraj postal središče francoskega odporniškega gibanja.
Leta 1968 je gostil Zimske olimpijske igre.
Bastilja, serija fortifikacij na hribu nad mestom, prvotno iz srednjega veka, se je širila vse do začetka 18. stoletja,
Palača daufinskega parlamenta, zgrajena v prvi polovici 16. stoletja, od francoske revolucije do leta 2002 sodišče, danes Conseil Général de l'Isère,
Mestni muzej z zbirkami slik, egipčanskih, grških in rimskih artefaktov,
romansko-gotska katedrala Notre-Dame iz 10. stoletja, sedež škofije Grenoble-Vienne. Prvotna škofija Grenoble je bila ustanovljena v 4. stoletju, z ukinitvijo škofije Vienne med francosko revolucijo ji je bilo priključeno njeno ozemlje, od leta 2006 polno imenovana diocèse de Grenoble Vienne les Allobroges,
benediktinska cerkev iz 12. stoletja, danes Arheološki muzej sv. Lovrenca, z zbirko najdb iz arheoloških izkopavanj na tem mestu, ki sega vse do 3. stoletja,
