Trastuzumab

Trastuzumab
Monoklonsko protitelo
Tipcelotno protitelo
Izvorhumanizirano (od miši)
TarčaHER2/neu
Klinični podatki
Blagovne znamkeHerceptin, Herzuma, Kanjinti
AHFS/Drugs.commonograph
Nosečnostna
kategorija
  • X
Način uporabeintravenska
Oznaka ATC
Farmakokinetični podatki
Presnovaneznana; verjetno preko retikuloendotelijskega sistema
Razpolovni čas2–12 dni
Identifikatorji
Številka CAS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEMBL
ECHA InfoCard100.224.377 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC6470H10012N1726O2013S42
Mol. masa145531,5 g/mol

Trastuzumab (lastniško ime Herceptin) je humanizirano monoklonsko protitelo, ki se veže na receptor HER2 (Human Epidermal growth factor Receptor 2). Uporablja se za zdravljenje določenih oblik raka, zlasti raka dojke.

Mehanizem delovanja

Receptorji HER so beljakovine v celični membrani, ki prenašajo molekulske signale iz zunanjosti v notranjost celice ter v njej vklapljajo in izklapljajo izražanje genov. Beljakovine HER uravnavajo celično rast, preživetje, adhezijo, migriranje ter diferenciacijo in so v rakavih celicah lahko ojačane ali oslabljene. Pri nekaterih vrstah raka se beljakovine HER prekomerno izražajo in povzročijo, da se celice nenadzorovano množijo.[1]

Trastuzumab je humanizirano monoklonsko protitelo, ki se veže na zunajcelično domeno receptorja HER-2. Po vezavi povzroči od protitelesa odvisno celično citotoksičnost proti celicam s povečanim izražanjem receptorja HER-2.

Uporaba

Trastuzumab se večinoma uporablja za zdravljenje raka dojke. HER-2 se povečano izraža tudi pri nekaterih drugih vrstah raka, kot so rak jajčnika, rak želodca, rak materničnega vratu. Zato se preučuje učinkovitost trastuzumaba tudi pri teh vrstah rakov.

Pomembno je, da se terapija s Herceptinom uvede le pri HER-2-pozitivnih oblikah raka, saj je trastuzumab drag in domnevno toksičen za srce. Zato se najprej izvede testiranje, s katerim se določi obseg izražanja beljakovine HER-2 na površini rakavih celic. Čee se ugotovi, da je izražanje beljakovine HER-2 povečano, je pacient primeren za uvedbo terapije s transtuzumabom. V primeru HER-2-negativnih oblik raka bi bilo tveganje za srčno toksičnost preveliko in ne bi odtehtalo morebitnega učinka, ki bi ga trastuzumab imel na rakave celice.

Učinkovitost

Trastuzumab je učinkovit za zdravljenje raka dojke z zasevki v monoterapiji, še učinkovitejša pa je kombinacija s citostatiki (z docetakselom ali paklitakselom). Kombinirano zdravljenje podaljša čas do napredovanja bolezni in tudi celokupno preživetje. Dopolnilno enoletno zdravljenje s trastuzumabom zmanjša tveganje za ponovitev bolezni za približno polovico in tveganje za smrt zaradi raka dojke za približno 30 %. Nekatere bolnice s HER2-pozitivnim rakom dojke se na zdravljenje s trastuzumabom ne odzovejo (gre za t. i. primarno neodzivnost), lahko pa bolezen napreduje po določenem obdobju remisije (sekundarna neodzivnost).[2]

Neželeni učinki

Najpogostejši neželeni učinki pri zdravljenju s trastuzumabom so povezani z infuzijo in se pojavijo pri do 40 % pacientov. Večinoma se pojavijo bolečina, vročina, mrzlica in glavobol, ki jih uspešno odpravijo paracetamol, difenhidramin in petidin.

Pomemben zaplet, ki se lahko pojavi pri zdravljenju s trastuzumabom, je srčna disfunkcija. Pojavi se pri 2 do 7 % zdravljenih bolnikov.[3]

Viri

  1. ↑ Hudis, CA (2007). »Trastuzumab--mechanism of action and use in clinical practice«. N Engl J Med. 357 (1): 39–51. doi:10.1056/NEJMra043186. PMID 17611206. Jul 5;357(1):39-51. Review /article Arhivirano 2009-08-15 na Wayback Machine.
  2. ↑ Matos E.: Zdravljenje bolnic s HER2-pozitivnim rakom dojk. Zdravstveni vestnik, marec 2012, letnik 81, str. 236–245.
  3. ↑ Seidman, A; in sod. (2002). »Cardiac Dysfunction in the Trastuzumab Clinical Trials Experience«. Journal of Clinical Oncology. 20 (5): 1215–1221. doi:10.1200/JCO.20.5.1215. PMID 11870163.