Klorambucil

Klinični podatki
Nosečnostna kategorija	ZDA: D (dokazana škodljivost za plod)
Način uporabe	peroralni
Oznaka ATC	L01AA02 (WHO)
Pravni status
Pravni status	le na recept
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost	?
Presnova	jetrna
Razpolovni čas	1,5 ure
Izločanje	N/A
Identifikatorji
IUPAC ime 4-[bis(2-kloretil)amino]benzenbutanojska kislina
Številka CAS	305-03-3
PubChem CID	2708
DrugBank	APRD00115
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID7020263
ECHA InfoCard	100.005.603
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C14H19Cl2NO2
Mol. masa	304,212 g/mol

Klorambucíl je alkilirajoči citostatik za zdravljenje kronične limfocitne levkemije. Gre za derivat dušikovega iperita. Daje se peroralno.

V preteklosti se je klorambucil uporabljal tudi za zdravljenje nekaterih oblik Ne-Hodgkinovih limfomov, Waldenströmove makroglobulinemije, prave policitemije, trofoblastnih neoplazem in raka jajčnikov. Uporabljal se je tudi kot imunosupresiv pri avtoimunih boleznih in vnetjih (npr. pri nefrotičnem sindromu). V večji meri ga je nadomestil fludarabin.^[1]

Najpogostejši neželeni učinek je zaviranje delovanja kostnega mozga in s tem pojav slabokrvnosti, nevtropenije in trombocitopenije. Po prenehanju terapije so ti učinki običajno povratni. Kot drugi alkilirajoči citostatiki (npr. ciklofosfamid, melfalan) poveča tudi klorambucil tveganje za nastanek drugih vrst rakov.

Manj pogosti neželeni učinki:

• motnje prebavil (slabost, bruhanje, driska, razjede v ustih),
• osrednje živčevje: krči, tresenje, trzanje mišic, zmedenost, razdražljivost, halucinacije, ataksija,
• spremembe na koži,
• hepatotoksičnost,
• neplodnost.