Ivo Prančič, slovenski slikar, * 2. junij 1955, Ljubljana.
Prančič je v rodnem mestu končal akademijo za likovno umetnost. V Ljubljani je diplomiral leta 1982 pri profesorju Gustavu Gnamušu. Dve leti kasneje je pri istem profesorju končal še slikarsko specialko. Kot samostojni umetnik ustvarja in živi v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjeval na številnih potovanjih.
Umetnik ustvarja slike, ki so se iz konvencionalnih abstraktnih platen z značilnimi izbori barv razvile kombinacije kolažev, za tem v triptihe z različnimi tekstilnimi podlagami, v petdelne sestavljene stvaritve, ki so podobe ustvarjalčevega izraza, vedno avtorsko prepoznavne in sveže. Prančič je razvil blazinaste forme ali njihove sestavljene kompozicije in jih predstavil na eni najboljših razstav v Kostanjevici na Krki v vsej zgodovini obstoja likovne galerije v nekdanji cerkvi.
Natrgani platneni trakovi in drugačni kolaži, do stisnjenega časopisnega papirja in intervencij s čopičem ali oblikovanjem so postali soustvarjalci izrazov slik; njihovih ekspresivnih in notranjih pomenov. Slikar se pri tem ni ustavil. Vrnil se je h klasičnemu platnu ali sestavi več okvirjenih platen, ki jih povezujejo elipsaste ali prepletene oblike in oblike, podobne organskim, geometrijskim, črkam ali povsem abstraktnim amebastim barvnim intervencijam. Njegovim vesoljskim vizijam sledijo pretehtane gestualno slikane, premišljeno zasnovane površine, kjer se strukture rojevajo iz temin vedno bolj samozavestno napolnjenih velikih površin ali tkanja na risbah. Prančič je ena osrednjih umetniških osebnosti svoje generacije v Sloveniji.
Poleg rednih samostojnih predstavitev v vseh večjih galerijah v Sloveniji, ki so dokumentirane v njegovi monografiji, je reden gost razstavnih prostorov Avstrije, redno razstavlja na Koroškem. Samostojno je bil pogosto predstavljen na Hrvaškem, zlasti v Zagrebu in v Črni gori. Na skupinskih razstavah je bil viden od Francije do Kitajske. V zadnjih letih so njegove serije razstavili v Galeriji Zala, v Cankarjevem domu v Ljubljani in v galeriji Hest. Leta 2013 je junija izšla razkošna monografija o njegovem delu, s številnimi reprodukcijami njegovih slik. Nov prodor je razstava njegovih 30 del, večinoma velikih olj pod naslovom Paratimija v novembra 2021 odprti galeriji Bažato za Bežigradom v Ljubljani.
Za svojo ustvarjalnost je leta 2001 prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 1996 je dobil štipendijo fundacije Pollock-Krasner v New Yorku.
Prančičevo ustvarjalnost so natančno predstavili v monografiji Slike, objekti = Paintings, objects : 1987-2013 / Ivo Prančič ; [avtorji besedil Nadja Gnamuš ... [et al.] . Knjigo je uredil Andrej Smrekar.
|
---|
1960. | |
---|
1970. | |
---|
1980. |
- 1980: Danilo Benedičič
- Evgen Car
- Anton Demšar
- Karpo Godina
- Irena Grafenauer
- Niko Grafenauer
- Stane Jagodič
- Norina Jankovič
- Minu Kjuder
- Rudolf Kotnik
- Tone Partljič
- Bogdan Reichenberg
- Marjan Rožanc
- Duba Sambolec
- Mira Sardoč
- Ati Soss
- Marko Dekleva, Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar in Egon Vatovec
- Janez Bizjak, Marko Cotič in Dušan Engelsberger
- 1981: Janez Albreht
- Ljerka Belak
- Alenka Gerlovič
- Herman Gvardjančič
- Janez Hočevar - Rifle
- Andrej Inkret
- Miša Jelnikar
- Silvester Komel
- Marko Kravos
- Uroš Lajovic
- Janez Matičič
- Valentin Oman
- Milan Pajk
- Jože Privšek
- Biba Bertok in Marjan Gašperšič
- 1982: Danilo Bezlaj
- Janez Drozg
- Bronislav Fajon
- Branko Gombač
- Branko Gradišnik
- Lidija Kozlovič
- Božo Rogelja
- Barbara Rot in Božo Rot
- Slovenski kvintet trobil (Anton Grčar, Stanko Arnold, Viljem Trampuš, Boris Šinigoj, Boris Gruden)
- Vinko Tušek
- 1983: Ivo Ban
- Janez Bermež
- Vesna Gaberšček Ilgo
- Andrej Kokot
- Mojmir Lasan
- Branko Madžarevič
- Adriana Maraž
- Pihalni kvintet RTV Ljubljana (Jože Pogačnik, Božo Rogelja, Alojz Zupan, Jože Falout, Jože Banič)
- Milan Pogačnik
- Peter Ternovšek
- 1984: Bine Matoh
- Miloš Mlejnik
- Boris A. Novak
- Franc Novinc
- Klavdij Palčič
- Edvard Sršen
- Tone Stojko
- Lane Stranič
- Aleš Valič
- Marija Vidau
- 1985: Stanko Arnold
- Jožica Avbelj
- Olga Gracelj
- Gustav Januš
- Zmago Jeraj
- Taras Kermauner
- Miljenko Licul in Ranko Novak
- Rajko Ranfl
- Rudi Španzel
- Dare Valič
- 1986: Mijo Basailović
- Dragica Čadež
- Karel Jerič
- Milan Jesih
- Silvij Kobal
- Mirko Lipužič
- Tomaž Medvešček
- Marko Munih
- Vlado Novak
- Renato Quaglia
- 1987: Aleš Berger
- Emerik Bernard
- Alojz Ihan
- Lojze Logar
- Berta Meglič
- Ivanka Mežan
- Eduard Miler
- Vladimir Pezdirc
- Milko Šparemblek
- Fauvel 86 (Lojze Lebič, Ksenija Hribar, Jernej Habjanič)
- 1988: Jani Bavčar
- Peter Boštjančič
- Silva Čušin
- Peter Gabrijelčič
- Zdenko Huzjan
- Niko Košir
- Edi Majaron
- Uroš Rojko
- Ivo Svetina
- Lujo Vodopivec
- 1989: Emil Baronik
- Milan Dekleva
- Harald Draušbaher
- Veronika Drolc
- Maja Haderlap
- Franci Slak
- Maks Strmčnik
- Marija Lucija Stupica
- Vito Taufer
- Franko Vecchiet
|
---|
1990. | |
---|
2000. | |
---|
2010. | |
---|
2020. | |
---|
|
- ↑ Artists of the World Online, Allgemeines Künstlerlexikon Online, AKL Online — B: K. G. Saur Verlag, Verlag Walter de Gruyter, 2009. — ISSN 2750-6088 — doi:10.1515/AKL