Ametist
Klaster ametistov iz Magaliesburga, Južna Afrika
Splošno
Kategorija	IV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula	Silicijev dioksid (SiO2) + (Al, Fe, Ca, Mg, Li, Na)
Strunzova klasifikacija	04.DA.05
Klasifikacija DANA	75.01.03.01
Kristalna simetrija	Trigonalni trapezoeder (3 2), prostorska skupina P 3121,P 3221
Osnovna celica	a = 4,9133 Å, c = 5,4053 Å, Z = 3, V = 113,00 Å3
Lastnosti
Molekulska masa	60,08 g/mol
Barva	Škrlatna, vijolična
Kristalni habit	6-roba prizma, (običajno) zaključena s 6-robo piramido
Kristalni sistem	Trigonalni
Razkolnost	Brez
Lom	Školjkast
Trdota	7 ali manj, odvisno od vsebnosti nečistoč
Sijaj	Steklast/blesteč
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Specifična teža	2,65, odvisna od vsebnosti nečistoč
Optične lastnosti	Enoosen (+)
Lomni količnik	nω = 1,543 – 1,553, nε = 1,552 – 1,554
Dvolomnost	+0,009 (moder-zelen interval)
Pleohroizem	Brez
Tališče	1650±75 °C
Topnost	Netopen v običajnih topilih
Drugo	Piezoelektričen

Ametist je poldrag kamen vijoličaste barve. Je mineral kremen (kvarc) (SiO₂).

Izvor imena iz grškega αμεθυστoς (amethystos) (preprečuje pijanost) izraža staro verovanje, da je nosilec ametista varen pred opojno močjo vina. Če pijemo iz vrča, izdelanega iz ametista, naj se ne bi napili. Ametist naj bi tudi varoval pred tatovi.

Vijolična barva izvira iz majhnih primesi železa (Fe³⁺) in titana (Ti⁴⁺). Z žganjem dobi rumeno do zlato barvo. Številni zlati topazi, ki so naprodaj, so v resnici žgani ametisti.

Ametist je zelo razširjen mineral, vendar so nahajališča velikih in čistih ametistov redka. Nahajajo se v Argentini, Braziliji, Urugvaju, Rusiji, Šri Lanki in na Madagaskarju. V Evropi je največje nahajališče v kraju Maissau (Spodnja Avstrija).

Taki kristali se najdejo predvsem v hidrotermalnih žilah in v vulkanskih kameninah.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ametist.

Poglejte si besedo ametist ali Ametist v Wikislovarju, prostem slovarju.