PROFILPELAJAR.COM

Ta članek govori o abecedi kot vrsto pisanja govora. Za druge pomene glej Abeceda (razločitev).

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov). Najbolj znana in največkrat uporabljena abeceda je latinica, katere različico uporabljamo tudi za zapis moderne slovenščine, njej najbolj sorodni sta cirilica in grška abeceda, vse so se razvile iz starogrške abecede (~ 800 pr. n. št.). Obstaja okoli 60 različnih vrst abeced, veliko se jih ne uporablja več oz. jih uporabljajo le še zgodovinarji. Je tudi veliko načrtno ustvarjenih abeced, ki so nastale v 19. in 20. stoletju.

Ime abeceda izhaja iz prvih štirih črk v latinski abecedi - a + be + ce + de; podobnega izvora sta manjkrat uporabljena sopomenka alfabet (iz grških črk alfa + beta) in izraz azbuka (iz cirilskih cerkvenoslovanskih črk azь + buky) za zaporedje črk v glagolici ali cirilici.

V sedanji standardni slovenski abecedi, ki je vrsta latinice oz. natančneje gajice, 25 znakov, od tega 5 samoglasnikov (a, e, i, o in u) in 20 soglasnikov (b, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, r, s, š, t, v, z in ž), čeprav SSKJ že uvršča črke iz standardne (angleške) latinice (q, w, x in y) tudi v slovensko.^[1]

Zgodovina

Razvoj latinice # feničanska soglsniška abeceda # stara grška abeceda # etruščanska abeceda # latinica v 7. stol. pr. n. št. # latinica v 3. stol. pr. n. št. # latinica v 1. stol. pr. n. št. # latinica v srednjem veku, sedaj standardna latinica # Nekateri dodatni znaki v latinici. ki se pojavljajo v določenih jezikih

Tri glavne evropske abecede (latinica, cirilica in grška abeceda) so se vse razvile iz starogrške abecede, ta pa iz feničanske soglasniške abecede. Večina ostalih abeced, ki so še v uporabi, so bile narejene načrtno. Abeceda je najbližje abdžadom, saj je že feničanska soglasniška abeceda abdžad in se je iz njih razvila.

feničanska soglasniška abeceda

starogrška abeceda

	latinica

	moderna grška abeceda

	cirilica

aramejska soglašniška abeceda

	hebrejska soglasniška abeceda

	arabska soglasniška abeceda

	zlogovne abecede?

Seznam abeced

Po svetu obstaja okrog 60 različnih glavnih vrst abeced (npr. slovenska in angleška abeceda se štejeta pod isto - latinico).

Adlam

Adlam (𞤀𞤣𞤤𞤢𞤥) je abeceda, ki sta jo leta 1989 sestavila Ibrahima in Abdoulaye Barry, brata iz Gvineje, ki sta jo sestavila za jezik fula ali fulani. Ime izhaja iz prvih štirih črk, ki so 𞤂 ,𞤁 ,𞤀 in 𞤃, kar bi pri prečrkovanju v latinico bilo A, D, L in M. Črke so bile izbrane načrtno, saj predtavljajo kratico za Alkule Dandayɗe Leñol Mulugol, kar pomeni "abeceda, ki ščiti ljudi pred izginjanjem". Abeceda je hitro postala popularna in govorci jezika fulani v Gvineji, Liberiji in Nigeriji so jo hitro začeli uporabljati. Je ena izmed mnogih afriških abeced.^[2] Brata sta izdala veliko na roke napisanih knjig v adlamski abecedi in začeli učiti ljudi pisanja abecede. Po velikem uspehu sta postavila tudi šole po Togu, Senegalu, Beninu in celo eno v New Yorku. Po izdaji prvih tiskanih knjig pa je Gvinejski parlament pisavo prepovedal in Ibrahima je bil zato v zaporu tri mesece. Nato je pobegnil v ZDA, kjer je začel ustvarjati različne pisave za adlamsko abecedo.^[2]

Adlamska abeceda
Velika črka	Mala črka	Ime	Prečrkovanje v latinico	Izgovorjava	Unicode koda
𞤀	𞤢	Alif	A	a	U+E900, U+E922
𞤁	𞤣	Daali	D	d	U+E901, U+E923
𞤂	𞤤	Laam	L	l	U+E902, U+E924
𞤃	𞤥	Miim	M	m	U+E903, U+E925
𞤄	𞤦	Ba	B	b	U+E904, U+E926
𞤅	𞤧	Sinnyiiyhe	S	s	U+E905, U+E927
𞤆	𞤨	Pe	P	p	U+E906, U+E928
𞤇	𞤩	Bhe	B?	ɓ	U+E907, U+E929
𞤈	𞤪	Ra	R	r/ɾ	U+E908, U+E92A
𞤉	𞤫	E	E	e	U+E909, U+E92B
𞤊	𞤬	Fa	F	f	U+E90A, U+E92C
𞤋	𞤭	I	I	i	U+E90B, U+E92D
𞤌	𞤮	O	O	o	U+E90C, U+E92E
𞤍	𞤯	Dha	D?	ɗ	U+E90D, U+E92F
𞤎	𞤰	Yhe	H	ʔʲ	U+E90E, U+E930
𞤏	𞤱	Waw	UA?	w	U+E90F, U+E931
𞤐	𞤲	Nun	N	n	U+E910, U+E932
𞤑	𞤳	Kaf	K	k	U+E911, U+E933
𞤒	𞤴	Ya	J	j	U+E912, U+E934
𞤓	𞤵	U	U	u	U+E913, U+E935
𞤔	𞤶	Jiim	DŽ	d͡ʒ	U+E914, U+E936
𞤕	𞤷	Chi	Č	t͡ʃ	U+E915, U+E937
𞤖	𞤸	Ha	H?	h	U+E916, U+E938
𞤗	𞤹	Qaaf	K?	q	U+E917, U+E939
𞤘	𞤺	Ga	G	g	U+E918, U+E93A
𞤙	𞤻	Nya	NJ?	ɲ	U+E919, U+E93B
𞤚	𞤼	Tu	T	t	U+E91A, U+E93C
𞤛	𞤽	Nha	N	ŋ	U+E91B, U+E93D
Dodatne črke
𞤜	𞤾	Va	V	v	U+E91C, U+E93E
𞤝	𞤿	Kha	H	x	U+E91D, U+E93F
𞤞	𞥀	Gbe	GB?	ɡ͡b	U+E91E, U+E940
𞤟	𞥁	Zal	Z	z	U+E91F, U+E941
𞤠	𞥂	Kpo	KP?	k͡p	U+E920, U+E942
𞤡	𞥃	Sha	Š	ʃ	U+E921, U+E943
Diakritike
Diakritika	Opis				Unicode koda
◌𞥄	Podaljša izgovorjavo črki alif (ã)				U+1E944
◌𞥅	Podaljša izgovorjavo drugim samoglasnikom				U+1E945
◌𞥆	Podaljša izgovorjavo soglasnikom (ga podvoji)				U+1E946
◌𞥇	Med soglasnik, za katerem stoji, in prvim samoglasnikom za njim vrine ʔ (glottal stop)				U+1E947
◌𞥈	Soglasnik prilagodi za izgovorjavo glasov, ki jih v jeziku navadno ni				U+1E948
◌𞥉	Soglasnik podaljša in prilagodi za izgovorjavo glasov, ki jih v jeziku navadno ni				U+1E949
◌𞥊	Pika, lahko se nahaja zgoraj (hoortobbhere) ali spodaj (lestobbhere)^[3]				U+1E94A
𞥋	Se uporablja med n in drugim soglasnikom, da pove, da sta glasova nosna				U+1E94B
◌𞥈 je hačku podobna diakritika se uporablja pri črkah alif, ha in ga, da se jih izgovori kot arabske črke ain (ʕ), gh (ɣ) in ḥ. Tudi črke sinnyiiyhe, tu, daali in jim spremenijo izgovorjavo v ṣ, ṭ, ḍ in ẓ. Če želimo, daje soglasnik daljši, uporabimo ◌𞥉 Piko se postavi nad črki jim in sinnyiiyhe, da se izgovori kot th in z, uporablja se tudi nad e in o, da poudari samoglasnik (e in o namesto ɛ in ɔ). Če sta samoglasnika podaljšana, nad črko napišemo macron, piko pa spodaj V adlamski abecedi se nekatere črke izgovori z glasovi, ki jih v slovenščini ne poznamo, zato je pri prečrkovanju dopisan vprašaj Kjer se nahajata dve Unicode kodi, je prva za veliko črko in druga za malo Kode veljajo za Unicode različico 13.0

Adlamska abeceda ima tudi svoja števila, te se za razliko od arabskih pišejo od desne proti levi.^[4]

Adlamske	Hindu-arabske
𞥐	0
𞥑	1
𞥒	2
𞥓	3
𞥔	4
𞥕	5
𞥖	6
𞥗	7
𞥘	8
𞥙	9

Ločila ima podobna kot latinica, le da so obrnjena. Posebnost sta le vprašaj in klicaj, tako kot v španščini se različici uporabi že na začetku povedi. Začetni vprašaj in klicaj izgledata kot navaden končni klicaj in vprašaj (le obrnjena), medtem ko sta končni različici drugačni in unikatni za adlam.

Adlamska	Latinična
.	.
⹁	,
:	:
⁏	;
𞥟 … ؟	¿ … ?
! … 𞥞	¡ … !

Armenska abeceda

Armenska abeceda se uporablja za zapis armenščine, ta se deli na vzhodno, katere središče je v Armeniji in na zahodno, katere središča so drugod po svetu. Razlika med njima je le izgovorjava. V armenščini se isti znaki uporabljajo tudi za številke, in sicer ne na enak način. Števila se med seboj seštevajo. Piše se od leve proti desni.

Armenska abeceda
Velika črka	Ա	Բ	Գ	Դ	Ե	Զ	Է	Ը	Թ	Ժ	Ի	Լ	Խ	Ծ	Կ	Հ	Ձ	Ղ	Ճ	Մ	Յ	Ն	Շ	Ո	Չ	Պ	Ջ	Ռ	Ս	Վ	Տ	Ր	Ց	Ւ	Փ	Ք	Օ	Ֆ
Mala črka	ա	բ	գ	դ	ե	զ	է	ը	թ	ժ	ի	լ	խ	ծ	կ	հ	ձ	ղ	ճ	մ	յ	ն	շ	ո	չ	պ	ջ	ռ	ս	վ	տ	ր	ց	ւ	փ	ք	օ	ֆ	և
Ime	Ayb	Ben	Gim	Da	Ech	Za	Eh	Et	To	Zhe	Ini	Liwn	Hex	Ca	Ken	Ho	Ja	Ghad	Cheh	Men	Yi	Now	Sha	Vo	Cha	Peh	Jheh	Ra	Seh	Vew	Tiwn	Reh	Co	Yiwn	Piwr	Keh	Oh	Feh	Ech yiwn
Približek v latinici	A	B	G	D	E	Z	Ē	Ë	T'	Ž	I	L	X	Ç	K	H	J	Ġ	Č̣	M	Y	N	Š	O	Č	P	J̌	Ŕ	S	V	T	R	C'	W	P'	K'	Ò	F	EW
Številka	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	20	30	40	50	60	70	80	90	100	200	300	400	500	600	700	800	900	1000	2000	3000	4000	5000	6000	7000	8000	9000	10.000	20.000

Še ločila in črke izven abecede:

Ostalo
ՙ	՚	՛	՜	՝	՞	՟	ՠ	ֈ	֊	֍	֎	֏	ﬓ	ﬔ	ﬕ	ﬖ	ﬗ
	'		!	,	?		Obrnjen ayb		-			Dram	Men now	Men ech	Men ini	Vew now	Men hex

Avestanska abeceda

Avestanska abeceda je bila uporabljena za zapis avestanščine, izumrlega iranskega jezika. Abeceda je razdeljena na soglasnike in samoglasnike ter ne razlikuje med velikimi in malimi črkami. Povedi se piše od desne proti levi.

Samoglasniki
Črka	𐬀	𐬁	𐬂	𐬃	𐬄	𐬅	𐬆	𐬇	𐬈	𐬉	𐬊	𐬋	𐬌	𐬍	𐬎	𐬏
Ime	A	Aa	Ao	Aao	An	Aan	Ae	Aee	E	Ee	O	Oo	I	Ii	U	Uu
Približek v latinici	A	Ā	Å	Ȧ	Ą/Ã	Ą/Ã	Ə	Ə̅	E	Ē	O	Ō	I	Ī	U	Ū

Soglasniki
Črka	𐬐	𐬑	𐬒	𐬓	𐬔	𐬕	𐬖	𐬗	𐬘	𐬙	𐬚	𐬛	𐬜	𐬝	𐬞	𐬟	𐬠	𐬡	𐬢	𐬣	𐬤	𐬥	𐬦	𐬧	𐬨	𐬩	𐬪	𐬫	𐬬	𐬭	𐬮	𐬯	𐬰	𐬱	𐬲	𐬳	𐬴	𐬵
Ime	Ke	Xe	Xye	Xve	Ge	Gge	Ghe	Ce	Je	Te	The	De	Dhe	Tte	Pe	Fe	Be	Bhe	Nge	Ngye	Ngve	Ne	Nye	Nne	Me	Hme	Yye	Ye	Ve	Re	Le	Se	Ze	She	Zhe	Shye	Sshe	He
Približek v latinici	K	X	X́	Xʷ	G	Ġ/GG	Y	Č	J̌	T	θ	D	δ	T̰	P	F	B	BH/β	NG/Ŋ	Ŋ́	Ŋᵛ	N	NY/Ń	NN/Ņ	M	M̨	YY/Ẏ	Y	V	R	L	S	Z	SH/Š	ZH/Ž	SHY/S͑	SSH/Ṣ̌	H

Avestanska abeceda ima tudi nekaj znakov, od teh nima nobeden podobne vloge kot latinski.

Ostali znaki
𐬹	𐬺	𐬻	𐬼	𐬽	𐬾	𐬿

Avoiuli

Avoiulijska pisava se uporablja za pisanje jezika Raga, vendar zaradi latinske različiče njegova popularnost upada. Jezik govori le prb. 6500 ljudi v Vanuatuju. Posebnost pisave je tudi, da se lahko piše v obe smeri.^[5]

Bassa Vah

Bassa vah je ogrožena abeceda, ki jo piše okrog 410.000 ljudi v Sierra leone in Liberiji. Pišejo od leve proti desni.

Samoglasniki
Črka	𖫧	𖫨	𖫩	𖫪	𖫫	𖫬	𖫭
Ime	A	O	Oo	U	Ee	E	I
Približek v latinici	a	ɔ	o	u	e	ɛ	i

Soglasniki
Črka	𖫐	𖫑	𖫒	𖫓	𖫔	𖫕	𖫖	𖫗	𖫘	𖫙	𖫚	𖫛	𖫜	𖫝	𖫞	𖫟	𖫠	𖫡	𖫢	𖫣	𖫤	𖫥	𖫦
Ime	Enni	Ka	Se	Fa	Mbe	Yie	Gah	Dhii	Kpah	Jo	Hwah	Wa	Zo	Gbu	Do	Ce	Uwu	To	Ba	Vu	Yein	Pa	Wadda
Približek v latinini	N	K	S	F	MB	Ɲ	G	D	KP	J	XW	W	Z	GB	Ɗ	C	HW	T	B	W	H	P	R/L

Naglasi
Naglas	◌𖫰	◌𖫱	◌𖫲	◌𖫳	◌𖫴
Primer naglasa v latinici	Á	À	Ā

Ostalo

𖫵
.

Beitha kukju

Albanski odvetnik Naum Veqilharxhi je leta 1845 izdal Beitha Kukju abecedo kot alternativo za latinico, grško abecedo ter arabsko soglasniško abecedo. Piše se od leve proti desni.

Braillova pisava

Črko predstavlja posebna kombinacija pik.

Braillova pisava razvrščena po Unicode kodah
	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
U+280x	⠀	⠁	⠂	⠃	⠄	⠅	⠆	⠇	⠈	⠉	⠊	⠋	⠌	⠍	⠎	⠏
U+281x	⠐	⠑	⠒	⠓	⠔	⠕	⠖	⠗	⠘	⠙	⠚	⠛	⠜	⠝	⠞	⠟
U+282x	⠠	⠡	⠢	⠣	⠤	⠥	⠦	⠧	⠨	⠩	⠪	⠫	⠬	⠭	⠮	⠯
U+283x	⠰	⠱	⠲	⠳	⠴	⠵	⠶	⠷	⠸	⠹	⠺	⠻	⠼	⠽	⠾	⠿
U+284x	⡀	⡁	⡂	⡃	⡄	⡅	⡆	⡇	⡈	⡉	⡊	⡋	⡌	⡍	⡎	⡏
U+285x	⡐	⡑	⡒	⡓	⡔	⡕	⡖	⡗	⡘	⡙	⡚	⡛	⡜	⡝	⡞	⡟
U+286x	⡠	⡡	⡢	⡣	⡤	⡥	⡦	⡧	⡨	⡩	⡪	⡫	⡬	⡭	⡮	⡯
U+287x	⡰	⡱	⡲	⡳	⡴	⡵	⡶	⡷	⡸	⡹	⡺	⡻	⡼	⡽	⡾	⡿
U+288x	⢀	⢁	⢂	⢃	⢄	⢅	⢆	⢇	⢈	⢉	⢊	⢋	⢌	⢍	⢎	⢏
U+289x	⢐	⢑	⢒	⢓	⢔	⢕	⢖	⢗	⢘	⢙	⢚	⢛	⢜	⢝	⢞	⢟
U+28Ax	⢠	⢡	⢢	⢣	⢤	⢥	⢦	⢧	⢨	⢩	⢪	⢫	⢬	⢭	⢮	⢯
U+28Bx	⢰	⢱	⢲	⢳	⢴	⢵	⢶	⢷	⢸	⢹	⢺	⢻	⢼	⢽	⢾	⢿
U+28Cx	⣀	⣁	⣂	⣃	⣄	⣅	⣆	⣇	⣈	⣉	⣊	⣋	⣌	⣍	⣎	⣏
U+28Dx	⣐	⣑	⣒	⣓	⣔	⣕	⣖	⣗	⣘	⣙	⣚	⣛	⣜	⣝	⣞	⣟
U+28Ex	⣠	⣡	⣢	⣣	⣤	⣥	⣦	⣧	⣨	⣩	⣪	⣫	⣬	⣭	⣮	⣯
U+28Fx	⣰	⣱	⣲	⣳	⣴	⣵	⣶	⣷	⣸	⣹	⣺	⣻	⣼	⣽	⣾	⣿

Borama/Gadabuursi

Borama ali gadabuursi je alternativna abeceda za somalščino. Piše se od leve proti desni.

Carian

Carian je abeceda, ki se je v prvem tisočletju po našem štetju uporabljala za pisanje jezika Carian. Piše se jo od leve proti desni, brez razlikovanja med velikimi in malimi črkami.^[6]^[4]

Carian abeceda
Črka	𐊠	𐊡	𐊢	𐊣	𐊤	𐊥	𐊦	𐊧	𐊨	𐊩	𐊪	𐊫	𐊬	𐊭	𐊮	𐊯	𐊰	𐊱	𐊲	𐊳	𐊴	𐊵	𐊶	𐊷	𐊸	𐊹	𐊺	𐊻	𐊼	𐊽	𐊾	𐊿	𐋀	𐋁	𐋂	𐋃	𐋄	𐋅	𐋆	𐋇	𐋈	𐋉	𐋊	𐋋	𐋌	𐋍	𐋎	𐋏	𐋐
Ime	A	P2	D	L	Uuu	R	Ld	A2	Q	B	M	O	D2	T	Sh	Sh2	S	C-18	U	Nn	X	N	Tt2	P	Ss	I	E	Uuuu	K	K2	N2	Uu	G	G2	St	St2	Ng	Ii	C-39	Tt	Uuu2	Rr	Mb	Mb2	Mb3	Mb4	Ld2	E2	Uuu3
Približek v latinščini	A	β	D	L	Ü/Y	R	λ		Q	B	M	O	B	T	Š		S		U	Ɲ	X	N	Tʲ	P	Ś	I	E	J	K		Đ	W	G		Z		Ŋ	I		Tʲ	Y	R	B				λ	E	Y

Carpathian basin rovans

To je abeceda, ki so jo uporabljali za zapis nekaterih evropskih jezikov med 7. in 11. stoletjem. Piše se od leve proti desni.

Chinuuk pipa

Chinuuk pipa je abeceda za jezik Chinuuk, piše se od leve proti desni.

Coorgi cox

Coorgi cox je abeceda za jezik kodava.

Koptska abeceda

Koptska abeceda se uporablja za koptščino.

Coptic abeceda
Velika črka	Ⲁ	Ⲃ	Ⲅ	Ⲇ	Ⲉ	Ⲋ	Ⲍ	Ⲏ	Ⲑ	Ⲓ	Ⲕ	Ⲗ	Ⲙ	Ⲛ	Ⲝ	Ⲟ	Ⲡ	Ⲣ	Ⲥ	Ⲧ	Ⲩ	Ⲫ	Ⲭ	Ⲯ	Ⲱ	Ϣ	Ϥ	Ϧ	Ϩ	Ϫ	Ϭ	Ϯ
Mala črka	ⲁ	ⲃ	ⲅ	ⲇ	ⲉ	ⲋ	ⲍ	ⲏ	ⲑ	ⲓ	ⲕ	ⲗ	ⲙ	ⲛ	ⲝ	ⲟ	ⲡ	ⲣ	ⲥ	ⲧ	ⲩ	ⲫ	ⲭ	ⲯ	ⲱ	ϣ	ϥ	ϧ	ϩ	ϫ	ϭ	ϯ
Ime	Alfa	Vida	Gamma	Dalda	Eie	Sou	Zata	Hate	Thethe	Iauda	Kapa	Laula	Mi	Ni	Ksi	O	Pi	Ro	Sima	Tau	Ua	Fi	Khi	Psi	Oou	Shei	Fei	Khei	Hori	Gangia	Shima	Dei
Približek v latinici	A	B	G/V	D	E		Z	Ē/E	TH/T'	I	K	L	M	N	KS	O	P	R	S	T	U/OU	F	KH	PS	Ō/O	SH/Š	F	KH	H	J/DZH	Q/TSH	TI/DE

Drugi znaki in črke
Znak/velika črka	Ⲳ	Ⲵ	Ⲷ	Ⲹ	Ⲻ	Ⲽ	Ⲿ	Ⳁ	Ⳃ	Ⳅ	Ⳇ	Ⳉ	Ⳋ	Ⳍ	Ⳏ	Ⳑ	Ⳓ	Ⳕ	Ⳗ	Ⳙ	Ⳛ	Ⳝ	Ⳟ	Ⳡ	Ⳣ	ⳤ	⳥	⳦	⳧	⳨	⳩	⳪	Ⳬ	Ⳮ	◌⳯	◌⳰	◌⳱	Ⳳ	⳹	⳺	⳻	⳼	⳽	⳾	⳿
Mala črka	ⲳ	ⲵ	ⲷ	ⲹ	ⲻ	ⲽ	ⲿ	ⳁ	ⳃ	ⳅ	ⳇ	ⳉ	ⳋ	ⳍ	ⳏ	ⳑ	ⳓ	ⳕ	ⳗ	ⳙ	ⳛ	ⳝ	ⳟ	ⳡ	ⳣ								ⳬ	ⳮ				ⳳ
Približek v latinici	A																																						.	?			½	.

Cirilica in izvedene abecede

Cirilica je vrsta abecede, ki se uporablja predvsem v Rusiji in vzhodni Evropi. Uporablja se za zapis jezikov abaza, abhaščina, adigejščina, agulščina, ahvahščina, aleutščina, altajščina, aljutorščina (alyutor), andščina, archi, assyrianščina, avarščina, azerščina, bagvalalščina, balkarščina, baškirščina, beloruščina, bežtjanščina (bezhta), botlikščina (botlikh), buduščina (budukh), bolgarščina, burjatščina, čamalalščina (chamalal), čečenščina, čelkanščina (chelkan), čukotščina, čuvaščina, krimska tatarščina, dargwa, dolgan, dungan, enets, erzjanščina, even, evenščina, gagavščina, godoberščina (godoberi), hinukščina (hinukh), hunzibščina (hunzib), inguščina, medslovanščina, itelmen, juhuri, kabardian, kalmiščina, karaim, karakalpakščina, karata, kazaščina, ket, khakas, hantijščina, kinalugščina (khinalug), hvarščina (khwarshi), kildinska sámijščina, komijščina, koryak, krymchak, kritščina (kryts), kubachi, kumyk, kurdščina, kirgiščina, lak, lezginščina, lingua franca nova, makedonščina, mansi, marijščina, mokša, moldavščina, mongolščina, črnogorščina, nanai, nenets, nganasan, nivkh, nogai, starocerkvenoslovanščina, oroch, orok, osetinščina, pontska grščina, ruščina, ruthenijščina, rutul, selkup, srbščina, shor, shughni, slovio, sojotščina (soyot), tabasaranščina, tadžiščina, talysh, tat, tatarščina, tindi, tofaščina (tofa), cahurščina, tsez, turkmenščina, tuvanščina, ubykh, udege, udi, udmurtščina, ukrajinščina, ulch, urum, uyghur, uzbekščina, votic, wakhi, zahodna polejščina, yaghnobi, jakutščina, yazghulami, yukaghir in yupik, s tem da se nekatere izmed njih lahko zapiše tudi v drugih pisavah.

Najbolj znane vrste cirilice
Ime	А а	Ә ә	Б б	В в	Г г	Ґ ґ	Ғ ғ	Д д	Ђ ђ	Ѓ ѓ	Е е	Є є	Ё ё	Ж ж	Җ җ	З з	Ѕ ѕ	И и	І і	Ї ї	Й й	Ј ј	К к	Қ қ	Л л	Љ љ	М м	Н н	Њ њ	Ң ң	О о	Ө ө	П п	Р р	С с	Т т	Ћ ћ	Ќ ќ	У у	Ұ ұ	Ү ү	Ў ў	Ф ф	Х х	Һ һ	Ц ц	Ч ч	Џ џ	Ш ш	Щ щ	Ъ ъ	Ы ы	І і	Ь ь	Э э	Ю ю	Я я
Beloruska	А а		Б б	В в	Г г			Д д			Е е		Ё ё	Ж ж		З з			І і		Й й		К к		Л л		М м	Н н			О о		П п	Р р	С с	Т т			У у			Ў ў	Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш			Ы ы		Ь ь	Э э	Ю ю	Я я
Bolgarska	А а		Б б	В в	Г г			Д д			Е е			Ж ж		З з		И и			Й й		К к		Л л		М м	Н н			О о		П п	Р р	С с	Т т			У у				Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ	Ъ ъ			Ь ь		Ю ю	Я я
Kazaška	А а	Ә ә	Б б	В в	Г г		Ғ ғ	Д д			Е е		Ё ё	Ж ж		З з		И и			Й й		К к	Қ қ	Л л		М м	Н н		Ң ң	О о	Ө ө	П п	Р р	С с	Т т			У у	Ұ ұ	Ү ү		Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ	Ъ ъ	Ы ы	І і	Ь ь	Э э	Ю ю	Я я
Kirgiška	А а		Б б	В в	Г г			Д д			Е е		Ё ё	Ж ж		З з		И и			Й й		К к		Л л		М м	Н н		Ң ң	О о	Ө ө	П п	Р р	С с	Т т			У у		Ү ү		Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ	Ъ ъ	Ы ы		Ь ь	Э э	Ю ю	Я я
Makedonska	А а		Б б	В в	Г г			Д д		Ѓ ѓ	Е е			Ж ж		З з	Ѕ ѕ	И и				Ј ј	К к		Л л	Љ љ	М м	Н н	Њ њ		О о		П п	Р р	С с	Т т		Ќ ќ	У у				Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч	Џ џ	Ш ш
Mongolska	А а		Б б	В в	Г г			Д д			Е е		Ё ё	Ж ж		З з		И и			Й й		К к		Л л		М м	Н н			О о	Ө ө	П п	Р р	С с	Т т			У у		Ү ү		Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ	Ъ ъ	Ы ы		Ь ь	Э э	Ю ю	Я я
Ruska	А а		Б б	В в	Г г			Д д			Е е		Ё ё	Ж ж		З з		И и			Й й		К к		Л л		М м	Н н			О о		П п	Р р	С с	Т т			У у				Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ	Ъ ъ	Ы ы		ь	Э э	Ю ю	Я я
Srbska	А а		Б б	В в	Г г			Д д	Ҕ ҕ		Е е			Ж ж		З з		И и				Ј ј	К к		Л л	Љ љ	М м	Н н	Њ њ		О о		П п	Р р	С с	Т т	Ћ ћ		У у				Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч	Џ џ	Ш ш
Tatarska	А а	Ә ә	Б б	В в	Г г			Д д			Е е		Ё ё	Ж ж	Җ җ	З з		И и			Й й		К к		Л л		М м	Н н		Ң ң	О о	Ө ө	П п	Р р	С с	Т т			У у		Ү ү		Ф ф	Х х	Һ һ	Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ	Ъ ъ	Ы ы		Ь ь	Э э	Ю ю	Я я
Ukrajinska	А а		Б б	В в	Г г	Ґ ґ		Д д			Е е	Є є						И и	І і	Ї ї	Й й		К к		Л л		М м	Н н			О о		П п	Р р	С с	Т т			У у				Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ						Ю ю	Я я

Dalecarlianske rune

To je stara abeceda za zapis elfdalianščine.

Deseret

Deseret je bila narejena kot alternativa za latinico za zapis angleščine. Piše se od leve proti desni.

Deseret abeceda
Velika črka	𐐀	𐐁	𐐂	𐐃	𐐄	𐐅	𐐆	𐐇	𐐈	𐐉	𐐊	𐐋	𐐌	𐐍	𐐎	𐐏	𐐐	𐐑	𐐒	𐐓	𐐔	𐐕	𐐖	𐐗	𐐘	𐐙	𐐚	𐐛	𐐜	𐐝	𐐞	𐐟	𐐠	𐐡	𐐢	𐐣	𐐤	𐐥	𐐦	𐐧
Mala črka	𐐨	𐐩	𐐪	𐐫	𐐬	𐐭	𐐮	𐐯	𐐰	𐐱	𐐲	𐐳	𐐴	𐐵	𐐶	𐐷	𐐸	𐐹	𐐺	𐐻	𐐼	𐐽	𐐾	𐐿	𐑀	𐑁	𐑂	𐑃	𐑄	𐑅	𐑆	𐑇	𐑈	𐑉	𐑊	𐑋	𐑌	𐑍	𐑎	𐑏
Ime	dolgi I	dolgi E	dolgi A	dolgi Ah	dolgi O	dolgi Oo	kratki I	kratki E	kratki A	kratki Ah	kratki O	kratki Oo	Ay	Ow	Wu	Yee	H	Pee	Bee	Tee	Dee	Chee	Jee	Kay	Gay	Ef	Vee	Eth	Thee	Es	Zee	Esh	Zhee	Er	El	Em	En	Eng	Oi	Ew

Elbasan

To je stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis albanščine.

Elbasan abeceda
Črka	𐔀	𐔁	𐔂	𐔃	𐔄	𐔅	𐔆	𐔇	𐔈	𐔉	𐔊	𐔋	𐔌	𐔍	𐔎	𐔏	𐔐	𐔑	𐔒	𐔓	𐔔	𐔕	𐔖	𐔗	𐔘	𐔙	𐔚	𐔛	𐔜	𐔝	𐔞	𐔟	𐔠	𐔡	𐔢	𐔣	𐔤	𐔥	𐔦	𐔧
Ime	A	Be	Ce	Che	De	Nde	Dhe	Ei	E	Fe	Ge	Gje	He	I	Je	Ke	Le	Lle	Me	Ne	Na	Nje	O	Pe	Qe	Re	Rre	Se	She	Te	The	U	Ve	Xe	Y	Ze	Zhe	Ghe	Ghamma	Khe

Etruščanska abeceda

Stara abeceda, ki so jo uporabljali Etruščani.

Faliscanska abeceda

Stara, že izumrla abeceda.

Fonetična abeceda

Fonetična abeceda se uporablja zazapis izgovorjave, saj vsak glas predstavlja le ena črka.

Samoglasniki
Odprtost ust \ kraj nastanka zvoka Samoglanik na levi je zaokrožen, na desni pa ne	Sprednji del ust			Prednji del ust			Osrednji del ust			Zadnji del ust			Končni del ust (najbolj zadaj)
Zaprta	i	•	y				ɨ	•	ʉ				ɯ	•	u
Skoraj zaprta				ɪ	•	ʏ					•	ʊ
Malo zaprta			e	•	ø			ɘ	•	ɵ			ɤ	•	o
Srednje odprta					•	ø̞			ə					•	o̞
Zmerno odprta					ɛ	•	œ		ɜ	•	ɞ		ʌ	•	ɔ
Skoraj povsem odprta						æ	•			ɐ
Povsem odprta							a	•	ɶ	ä	•		ɑ	•	ɒ

Pravi soglasniki
Način izgovorjave \ kraj nastanka Soglasnik na levo je nezveneč, desno pa zveneč	Ustnice		Spodnja ustnica in zgornji zobje		Ustnice in jezik		Jezik in zobje		Jezik- zadnji del dlesni		Jezik-tik za zadnjim delom dlesni		Sredina jezika- pred najvišjem delom neba		Sredina jezika- pri najvišjem delu neba		Konec jezika- na zadnji strani neba		Konec jezika- pri uvuli		Ob združenju ustne in nosne votline		Glasilke
Zrak gre skozi nos	m̥	m		ɱ		n̼			n̥	n			ɳ̊	ɳ	ɲ̊	ɲ	ŋ̊	ŋ		ɴ	•	•	•	•
Zrak se ustavi	p	b	p̪	b̪	t̼	d̼			t	d			ʈ	ɖ	c	ɟ	k	g	q	ɢ	ʡ	•	ʔ	•
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo ter trči ob zobe	•	•	•	•	•	•			t͡s	d͡z	t͡ʃ	d͡ʒ	ʈ͡ʂ	ɖ͡ʐ	t͡ɕ	d͡ʑ	•	•	•	•	•	•	•	•
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo	p͡ɸ	b͡β	p̪͡f	b̪͡v			t͡θ	d͡ð	t͡ɹ̝̊	d͡ɹ̝	t͡ɹ̝̊˗	d͡ɹ̝˗			c͡ç	ɟ͡ʝ	k͡x	ɡ͡ɣ	q͡χ	ɢ͡ʁ		ʡ͡ʢ	ʔ͡h
Zrak gre skozi ozko luknjo in trči ob zobe	•	•	•	•	•	•			s	z	ʃ	ʒ	ʂ	ʐ	ɕ	ʑ	•	•	•	•	•	•	•	•
Zrak gre skozi ozko luknjo	ɸ	β	f	v	θ̼	ð̼	θ	ð	θ̠	ð̠	ɹ̠̊˔	ɹ̠˔		ɻ˔	ç	ʝ	x	ɣ	χ	ʁ	ħ	ʕ	h	ɦ
Zrak zaokroži po ustni votlini			ʋ̥	ʋ					ɹ̥	ɹ			ɻ̊	ɻ	j̊	j	ɰ̊	ɰ						ʔ̞
Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici		ⱱ̟		ⱱ		ɾ̼			ɾ̥	ɾ			ɽ̊	ɽ			•	•		ɢ̆		ʡ̆	•	•
Jezik vibrira zrak	ʙ̥	ʙ							r̥	r			ɽ̊r̥	ɽr			•	•	ʀ̥	ʀ	ʜ	ʢ	•	•
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika	•	•	•	•					t͡ɬ	d͡ɮ			ʈ͜ɭ̊˔		c͡ʎ̥˔		k͡ʟ̝̊	ɡ͡ʟ̝			•	•	•	•
Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika	•	•	•	•					ɬ	ɮ			ɭ̊˔	ɭ˔	ʎ̝̊	ʎ̝	ʟ̝̊	ʟ̝			•	•	•	•
Zrak zaokroži po straneh ustne votline	•	•	•	•					l̥	l			ɭ̊	ɭ	ʎ̥	ʎ	ʟ̥	ʟ		ʟ̠	•	•	•	•
Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici tako, da zrak potuje le ob straneh ustne votline	•	•	•	•						ɺ				ɭ̆		ʎ̆		ʟ̆			•	•	•	•

Ostali soglasniki
Način izgovorjave \ kraj nastanka	Ustnice	Spodnja ustnica in zgornji zobje	Jezik in zobje	Jezik- zadnji del dlesni	Jezik-tik za zadnjim delom dlesni	Sredina jezika- pred najvišjem delom neba	Sredina jezika- pri najvišjem delu neba	Konec jezika- na zadnji strani neba	Konec jezika- pri uvuli	Ob združenju ustne in nosne votline
Zrak se ustavi	pʼ		tʼ			ʈʼ	cʼ	kʼ	qʼ	ʡʼ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo			t͡θʼ	t͡sʼ	t͡ʃʼ	ʈ͡ʂʼ		k͡xʼ	q͡χʼ
Zrak gre skozi ozko luknjo	ɸʼ	fʼ	θʼ	sʼ	ʃʼ	ʂʼ	ɕʼ	xʼ	χʼ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika	•	•	t͡ɬʼ				c͡ʎ̝̊ʼ	k͡ʟ̝̊ʼ		•
Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika	•	•	ɬʼ							•
Zvok ni zveneč	ʘ		ǀ	ǃ			ǂ	•	•	•
Zvok je zveneč	ʘ̬		ǀ̬	ǃ̬			ǂ̬	•	•	•
Zrak gre skozi nos	ʘ̃		ǀ̃	ǃ̃			ǂ̃	•	•	•
Zvok ni zveneč, zrak potuje ob straneh jezika	•	•	ǁ					•	•	•
Zvok je zveneč, zrak potuje ob straneh jezika	•	•	ǁ̬					•	•	•
Zvok je zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučem	ɓ		ɗ			ᶑ	ʄ	ɠ	ʛ
Zvok ni zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučem	ɓ̥		ɗ̥			ᶑ̊	ʄ̊	ɠ̊	ʛ̥

Galik

Različica stare mongolske abecede, piše se v stolpcih.

Gruzijska abeceda

Gruzijska abeceda se uporablja za zapis jezikov batsbi, gruzijščine, laz, mingrelian in svan. Piše se od leve proti desni, obstajajo pa 3 različice, v glavem se uporablja mkhedruli, ki edini razlikuje med velikimi in malimi črkami.

Gruzijska abecede
Asomtavruli	Ⴀ	Ⴁ	Ⴂ	Ⴃ	Ⴄ	Ⴅ	Ⴆ	Ⴇ	Ⴈ	Ⴉ	Ⴊ	Ⴋ	Ⴌ	Ⴍ	Ⴎ	Ⴏ	Ⴐ	Ⴑ	Ⴒ	Ⴓ	Ⴔ	Ⴕ	Ⴖ	Ⴗ	Ⴘ	Ⴙ	Ⴚ	Ⴛ	Ⴜ	Ⴝ	Ⴞ	Ⴟ	Ⴠ	Ⴡ	Ⴢ	Ⴣ	Ⴤ	Ⴥ		Ⴧ				Ⴭ
Mkhedruli (velike)	Ა	Ბ	Გ	Დ	Ე	Ვ	Ზ	Თ	Ი	Კ	Ლ	Მ	Ნ	Ო	Პ	Ჟ	Რ	Ს	Ტ	Უ	Ფ	Ქ	Ღ	Ყ	Შ	Ჩ	Ც	Ძ	Წ	Ჭ	Ხ	Ჯ	Ჰ	Ჱ	Ჲ	Ჳ	Ჴ	Ჵ	Ჶ	Ჷ	Ჸ	Ჹ	Ჺ	Ჽ
Mkhedruli (male)	ა	ბ	გ	დ	ე	ვ	ზ	თ	ი	კ	ლ	მ	ნ	ო	პ	ჟ	რ	ს	ტ	უ	ფ	ქ	ღ	ყ	შ	ჩ	ც	ძ	წ	ჭ	ხ	ჯ	ჰ	ჱ	ჲ	ჳ	ჴ	ჵ	ჶ	ჷ	ჸ	ჹ	ჺ	ჽ
Nuskhuri	ⴀ	ⴁ	ⴂ	ⴃ	ⴄ	ⴅ	ⴆ	ⴇ	ⴈ	ⴉ	ⴊ	ⴋ	ⴌ	ⴍ	ⴎ	ⴏ	ⴐ	ⴑ	ⴒ	ⴓ	ⴔ	ⴕ	ⴖ	ⴗ	ⴘ	ⴙ	ⴚ	ⴛ	ⴜ	ⴝ	ⴞ	ⴟ	ⴠ	ⴡ	ⴢ	ⴣ	ⴤ	ⴥ		ⴧ				ⴭ
Ime	An	Ban	Gan	Don	En	Vin	Zen	Tan	In	Kan	Las	Man	Nar	On	Par	Zhar	Rae	San	Tar	Un	Phar	Khar	Ghan	Qar	Shin	Chin	Can	Jil	Cil	Char	Xan	Jhan	Hae	He	Hie	We	Har	Hoe	Fi	Yn	Elifi	Obrnjen gan	Ain	Aen

Drugi znaki
Znak	჻	ჼ	Ჾ/ჾ	Ჿ/ჿ
Ime		Nar

Glagolica

To je stara abeceda, ki se je uporabljala za prevod Svetega pisma.

Glagolitic abeceda
Velika črka	Ⰰ	Ⰱ	Ⰲ	Ⰳ	Ⰴ	Ⰵ	Ⰶ	Ⰷ	Ⰸ	Ⰹ	Ⰺ	Ⰻ	Ⰼ	Ⰽ	Ⰾ	Ⰿ	Ⱀ	Ⱁ	Ⱂ	Ⱃ	Ⱄ	Ⱅ	Ⱆ	Ⱇ	Ⱈ	Ⱉ	Ⱊ	Ⱋ	Ⱌ	Ⱍ	Ⱎ	Ⱏ	Ⱐ	Ⱑ	Ⱒ	Ⱓ	Ⱔ	Ⱕ	Ⱖ	Ⱗ	Ⱘ	Ⱙ	Ⱚ	Ⱛ	Ⱜ	Ⱝ	Ⱞ
Mala črka	ⰰ	ⰱ	ⰲ	ⰳ	ⰴ	ⰵ	ⰶ	ⰷ	ⰸ	ⰹ	ⰺ	ⰻ	ⰼ	ⰽ	ⰾ	ⰿ	ⱀ	ⱁ	ⱂ	ⱃ	ⱄ	ⱅ	ⱆ	ⱇ	ⱈ	ⱉ	ⱊ	ⱋ	ⱌ	ⱍ	ⱎ	ⱏ	ⱐ	ⱑ	ⱒ	ⱓ	ⱔ	ⱕ	ⱖ	ⱗ	ⱘ	ⱙ	ⱚ	ⱛ	ⱜ	ⱝ	ⱞ
Združevalne črke	◌𞀀	◌𞀁	◌𞀂	◌𞀃	◌𞀄	◌𞀅	◌𞀆		◌𞀈	◌𞀉	◌𞀊	◌𞀋	◌𞀌	◌𞀍	◌𞀎	◌𞀏	◌𞀐	◌𞀑	◌𞀒	◌𞀓	◌𞀔	◌𞀕	◌𞀖	◌𞀗	◌𞀘			◌𞀛	◌𞀜	◌𞀝	◌𞀞	◌𞀟	◌𞀠	◌𞀡		◌𞀣	◌𞀤		◌𞀦	◌𞀧	◌𞀨	◌𞀩	◌𞀪
Ime	Azu	Buky	Vede	Glagoli	Dobro	Yestu	Zhivete	Dzelo	Zemlja	Izhe	Prvotni izhe	I	Djervi	Kako	Ljudije	Myslite	Nashi	Oni	Pokoji	Ritsi	Slovo	Tvrido	Uku	Fritu	Heru	Otu	Pe	Shta	Tsi	Chrivi	Sha	Yeru	Yeri	Yati	Spidery ha	Yu	Majhen yus	Majhen yus z repom	Yo	Lotated mali yus	Velik yus	Lotated veliki yus	Fita	Izhitsa	Shtapic	Troukasti a	Latinate myslite

Gotica

Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis gotščine. Nekateri znake predstavljajo črko in številko, piše se od leve proti desni.

Gotska abeceda
Črka	𐌰	𐌱	𐌲	𐌳	𐌴	𐌵	𐌶	𐌷	𐌸	𐌹	𐌺	𐌻	𐌼	𐌽	𐌾	𐌿	𐍀	𐍁	𐍂	𐍃	𐍄	𐍅	𐍆	𐍇	𐍈	𐍉	𐍊
Ime	Ahsa	Bairkan	Giba	Dags	Aihvus	Qairthra	Iuja	Hagi	Thiuth	Eis	Kusma	Lagus	Manna	Nauths	Jer	Urus	Pairthra		Raida	Sauil	Teiws	Winya	Faihu	Iggws	Hwair	Othal
Številka	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	20	30	40	50	60	70	80	90	100	200	300	400	500	600	700	800	900

Grška abeceda

Grška abeceda
Velika črka	Α	Β	Γ	Δ	Ε	Ζ	Η	Θ	Ι	Κ	Λ	Μ	Ν	Ξ	Ο	Π	Ρ	Σ	Τ	Υ	Φ	Χ	Ψ	Ω
Mala črka	α	β	γ	δ	ε	ζ	η	θ	ι	κ	λ	μ	ν	ξ	ο	π	ρ	σ	τ	υ	φ	χ	ψ	ω
Ime	Alfa	Beta	Gama	Delta	Epsilon	Zeta	Eta	Theta	Jota	Kapa	Lambda	Mi	Ni	Ksi	Omikron	Pi	Ro	Sigma	Tau	Ipsilon	Fi	Hi	Psi	Omega

Hangul (korejska abeceda)

Hangul je malo drugačna abeceda, saj črke niso urejene od leve proti desni ali desne proti levi, pač pa so črke združene. Skupaj obstaja 11.739 znakov.

	samoglasnik
soglasnik	združen znak

Pogostejši znaki pri hangulu
	ㅏ A	ㅑ Ya	ㅓ Eo	ㅕ Yeo	ㅗ O	ㅛ Yo	ㅜ U	ㅠ Yu	ㅡ Eu	ㅣ I
ㄱ (kiyeok) G	가	갸	거	겨	고	교	구	규	그	기
ㄴ (nieun) N	나	냐	너	녀	노	뇨	누	뉴	느	니
ㄷ (tikeut) D	다	댜	더	뎌	도	됴	두	듀	드	디
ㄹ (rieul) R	라	랴	러	려	로	료	루	류	르	리
ㅁ (mieum) M	마	먀	머	며	모	묘	무	뮤	므	미
ㅂ (pieup) B	바	뱌	버	벼	보	뵤	부	뷰	브	비
ㅅ (sios) S	사	샤	서	셔	소	쇼	수	슈	스	시
ㅇ (leung) -	아	야	어	여	오	요	우	유	으	이
ㅈ (cieuc) J	자	쟈	저	져	조	죠	주	쥬	즈	지
ㅊ (chieuch) C	차	챠	처	쳐	초	쵸	추	츄	츠	치
ㅋ (khieukh) K	카	캬	커	켜	코	쿄	쿠	큐	크	키
ㅌ (thieuth) T	타	탸	터	텨	토	툐	투	튜	트	티
ㅍ (phieuph) P	파	퍄	퍼	펴	포	표	푸	퓨	프	피
ㅎ (hieuh) H	하	햐	허	혀	호	효	후	휴	흐	히

Kavkaška albanščina

Abeceda za zapis kavkaške albanščine.

Abeceda kavkaške albanščine
Črka	𐔰	𐔱	𐔲	𐔳	𐔴	𐔵	𐔶	𐔷	𐔸	𐔹	𐔺	𐔻	𐔼	𐔽	𐔾	𐔿	𐕀	𐕁	𐕂	𐕃	𐕄	𐕅	𐕆	𐕇	𐕈	𐕉	𐕊	𐕋	𐕌	𐕍	𐕎	𐕏	𐕐	𐕑	𐕒	𐕓	𐕔	𐕕	𐕖	𐕗	𐕘	𐕙	𐕚	𐕛	𐕜	𐕝	𐕞	𐕟	𐕠	𐕡	𐕢	𐕣
Ime	Alt	Bet	Gim	Dat	Eb	Zarl	Eyn	Zhil	Tas	Cha	Yowd	Zha	Irb	Sha	Lan	Inya	Xeyn	Dyan	Car	Jhox	Kar	Lyit	Heyt	Qay	Aor	Choy	Chi	Cyay	Maq	Qar	Nowc	Dzyay	Shak	Jayn	On	Tyay	Fam	Dzay	Chat	Pen	Gheys	Rat	Seyk	Veyz	Tiwr	Shoy	Iwn	Cyaw	Cayn	Yayd	Piwr	Kiw

Ostali znaki
Znak	𐕯

Kaddare

Abeceda za zapis somalščine.

Khatt-i-Badí’

Abeceda, ki se je uporabljala za skrivne kode.

Khazarijske rove

Stara abeceda, ki se piše od desne proti levi.

Latinica in izvedene abecede

Latinica je najbolj razširjena vrsta abecede, eno izmed njenih različic tudi uporabljamo v slovenščini. Najpogosteje se po svetu uporablja Standardna (angleška) abeceda, ki ima 26 črk. V abecedi se piše od leve proti desni.

Angleška abeceda
A	B	C	D	E	F	G	H	I	J	K	L	M	N	O	P	Q	R	S	T	U	V	W	X	Y	Z
a	b	c	d	e	f	g	h	i	j	k	l	m	n	o	p	q	r	s	t	u	v	w	x	y	z

Sodobna slovenska abeceda spada pod gajico, pod katero spada tudi npr. hrvaška.

Slovenska abeceda
A	B	C	Č	D	E	F	G	H	I	J	K	L	M	N	O	P	R	S	Š	T	U	V	Z	Ž
a	b	c	č	d	e	f	g	h	i	j	k	l	m	n	o	p	r	s	š	t	u	v	z	ž

Ena izmed daljših verzij latinice je Abaza, ki ima 72 črk^[7]:

Abaška latinska abeceda
A	Ə	B	C	C'	Ć	Ć'	Č	ČW	Č'W	D	E	F	F'	G	Gy	Gw	Ǧ	ǦY	ǦW	H	HW	I	J	J´	J̌	J̌W	K	KY	KW	K'	K'Y	K'W	L	L'	Ł	Ł'	M	N	O	P	P'	Q	QY	QW	Q'	Q'Y	Q'W	R	S	Ś	Š	ŠW	T	T'	U	V	W	X	XY	XW	Y	Z	Ź	Ž	ŽW	ʕ	ʕW	ʔ
a	ə	b	c	c'	ć	ć'	č	čw	č'w	d	e	f	f'	g	gy	gw	ǧ	ǧy	ǧw	h	hw	i	j	j´	ǰ	ǰw	k	ky	kw	k'	k'y	k'w	l	l'	ł	ł'	m	n	o	p	p'	q	qy	qw	q'	q'y	q'w	r	s	ś	š	šw	t	t'	u	v	w	x	xy	xw	y	z	ź	ž	žw	ʕ	ʕw	ʔ

Ena izmed najkrajših pa je havajska, saj vsebuje le 18 črk^[8]:

Havajska abeceda
A	E	I	O	U	Ā	Ē	Ī	Ō	Ū	H	K	L	M	N	P	W	'
a	e	i	o	u	ā	ē	ī	ō	ū	h	k	l	m	n	p	w	'

Celotna latinica vsebuje 1366 znakov, večina jih je le variacij osnovnih črk ali pobrani iz drugih abeced, so pa tudi nekateri edinstveni:

ß (ostri S)
ð (eth)
þ (thorn)
Ə (polglasnik)
Ƣ (oi)
Ʀ (yr)
Ʊ (upsilon)
Ʒ (ezh)
Ƕ (hwair)
Ƿ (wynn)
Ȣ (Ou)
ɂ (glasilčni/glotalni zapornik)
ɤ (rams horn)
ɮ (lezh)
ᴥ (ain)

Latinske številke
1	2	3	4	5	6	7	8	9	0

Lepontic (lugano)

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Luo

Abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Lycian

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Lycian abeceda
Črka	𐊀	𐊁	𐊂	𐊃	𐊄	𐊅	𐊆	𐊇	𐊈	𐊉	𐊊	𐊋	𐊌	𐊍	𐊎	𐊏	𐊐	𐊑	𐊒	𐊓	𐊔	𐊕	𐊖	𐊗	𐊘	𐊙	𐊚	𐊛	𐊜
Ime	A	E	B	Bh	G	D	I	W	Z	Th	J	K	Q	L	M	N	Mm	Nn	U	P	Kk	R	S	T	Tt	An	En	H	X

Lydian

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Lydian abeceda
Črka	𐤠	𐤡	𐤢	𐤣	𐤤	𐤥	𐤦	𐤧	𐤨	𐤩	𐤪	𐤫	𐤬	𐤭	𐤮	𐤯	𐤰	𐤱	𐤲	𐤳	𐤴	𐤵	𐤶	𐤷	𐤸	𐤹
Ime	A	B	G	D	E	V	I	Y	K	L	M	N	O	R	Ss	T	U	F	Q	S	Tt	An	En	Ly	Nn	C

Mandaic

Abeceda, ki jo piše okrog 100 ljudi v Iranu. Piše se od leve proti desni.

Mandaic abeceda
Črka	ࡀ	ࡁ	ࡂ	ࡃ	ࡄ	ࡅ	ࡆ	ࡇ	ࡈ	ࡉ	ࡊ	ࡋ	ࡌ	ࡍ	ࡎ	ࡏ	ࡐ	ࡑ	ࡒ	ࡓ	ࡔ	ࡕ	ࡖ	ࡗ	ࡘ
Ime	Halqa	Ab	Ag	Ad	Ah	Ushenna	Az	It	Att	Aksa	Ak	Al	Am	An	As	In	Ap	Asz	Aq	Ar	Ash	At	Dushenna	Kad	Ain

Ostali znaki
◌࡙	◌࡚	◌࡛	࡞

Mandombe

Nenavadna abeceda, ki se piše od desne proti levi. Na spodnji sliki je ena izmed črk abecede.

Messapic

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni. Na spodnji sliki je prikazan razvoj črke alfa.

Mongolske abecede

Svojevrstna skupina abeced, ki se piše v stolpcih in so črke drugačne glede na zapis (sama, začetna, med črkami, končna). Zaradi lažjega zapisa je v računalniški pisavi pisava od leve proti desni.

Mongolske abecede
Ime	A	Ah	Ang	Ba	Bha	Ca	Cha	Chi	Cya	Da	Dda	Ddha	Dha	Dza	E	Ee	Fa	Ga	Gaa	Gha	Ha	Haa	I	Iy	Ja	Jha	Jia	Ka	Kha	La	Lha	Ma	Na	Nga	Nia	Nna	O	Oe	Pa	Pha	Qa	Ra	Raa	Sa	Sha	Ssa	Ta	Tsa	Tta	Ttha	U	Ue	Wa	Ya	Za	Zha	Zhi	Zra
Standardna	ᠠ		ᠩ	ᠪ			ᠴ	ᡂ		ᠳ					ᠡ	ᠧ	ᠹ	ᠭ				ᠾ	ᠢ		ᠵ			ᠺ	ᠻ	ᠯ	ᡀ	ᠮ	ᠨ				ᠣ	ᠥ	ᠫ		ᠬ	ᠷ		ᠰ	ᠱ		ᠲ	ᠼ			ᠤ	ᠦ	ᠸ	ᠶ	ᠽ		ᡁ	ᠿ
Todo			ᡊ	ᡋ			ᡒ			ᡑ				ᡜ	ᡄ			ᡎ	ᡘ			ᡙ	ᡅ		ᡓ		ᡚ	ᡗ				ᡏ			ᡛ		ᡆ	ᡈ	ᡌ		ᡍ						ᡐ	ᡔ			ᡇ	ᡉ	ᡖ	ᡕ
Sibe			ᡢ				ᡱ			ᡩ					ᡝ		ᡫ	ᡤ	ᡬ		ᡥ	ᡭ	ᡞ	ᡟ	ᡪ			ᡣ											ᡦ				ᡰ		ᡧ		ᡨ	ᡮ			ᡡ	ᡠ			ᡯ	ᡲ
Manchu																	ᡶ						ᡳ					ᡴ														ᡵ														ᡷ
Ali gali	ᢇ	ᢗ				ᢋ				ᢑ	ᢎ												ᢈ					ᢉ						ᢊ		ᢏ			ᢒ	ᢓ						ᢔ	ᢐ		ᢌ	ᢍ					ᢖ	ᢕ
Todo ali gali																																															ᢘ									ᢙ
Manchu ali gali					ᢨ	ᢜ			ᢣ			ᢟ	ᢡ							ᢚ						ᢝ					ᢪ			ᢛ												ᢢ	ᢠ		ᢞ						ᢥ	ᢤ

Števila
Število	᠐	᠑	᠒	᠓	᠔	᠕	᠖	᠗	᠘	᠙
Vrednost	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9

Drugi znaki
Znak	᠀	᠁	᠂	᠃	᠈	᠉	᠄	᠅	᠆	᠇	᠊	ᡃ	ᡸ	◌᠋	◌᠌	◌᠍	ᢀ	ᢁ	ᢂ	ᢃ	ᢄ	◌ᢅ	◌ᢆ	ᢦ	ᢧ	◌ᢩ
Prečrkovanje			,	.	,	.	:		-			ː

Morsejeva abeceda

Mro

Abeceda, ki se piše od leve proti desni ter jo govori ljudstvo v Bangladešu.

Mro abeceda
Črka	𖩀	𖩁	𖩂	𖩃	𖩄	𖩅	𖩆	𖩇	𖩈	𖩉	𖩊	𖩋	𖩌	𖩍	𖩎	𖩏	𖩐	𖩑	𖩒	𖩓	𖩔	𖩕	𖩖	𖩗	𖩘	𖩙	𖩚	𖩛	𖩜	𖩝	𖩞
Ime	Ta	Ngi	Yo	Mim	Ba	Da	A	Phi	Khai	Hao	Dai	Chu	Keaae	Ol	Maem	Nin	Pa	Oo	O	Ro	Shi	Thea	Ea	Wa	E	Ko	Lan	La	Hai	Ri	Tek

Števila
Število	𖩠	𖩡	𖩢	𖩣	𖩤	𖩥	𖩦	𖩧	𖩨	𖩩
Vrednost	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9

Naguaké Taíno

Slikovna abeceda, ki jo pišejo govorci jezika Taíno-Borikenaíki (Taínonaíki).

N'ko

Afriška abeceda, ki se piše od desne proti levi.

N'ko abeceda
Črka	ߊ	ߋ	ߌ	ߍ	ߎ	ߏ	ߐ	ߑ	ߒ	ߓ	ߔ	ߕ	ߖ	ߗ	ߘ	ߙ	ߚ	ߛ	ߜ	ߝ	ߞ	ߟ	ߠ	ߡ	ߢ	ߣ	ߤ	ߥ	ߦ	ߧ	ߨ	ߩ	ߪ
Ime	A	Ee	I	E	U	Oo	O	Dagbasinna	N	Ba	Pa	Ta	Ja	Cha	Da	Ra	Rra	Sa	Gba	Fa	Ka	La	Na woloso	Ma	Nya	Na	Ha	Wa	Ya	Nya woloso	Jona ja	Jona cha	Jona ra

Števila
Število	߀	߁	߂	߃	߄	߅	߆	߇	߈	߉
Vrednost	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9

Nubijska abeceda

Stara abeceda, podobni koptski abecedi.

Ogamska pisava

Stara pisava za zapis irščine.

Ogham abeceda
Črka	ᚁ	ᚂ	ᚃ	ᚄ	ᚅ	ᚆ	ᚇ	ᚈ	ᚉ	ᚊ	ᚋ	ᚌ	ᚍ	ᚎ	ᚏ	ᚐ	ᚑ	ᚒ	ᚓ	ᚔ	ᚕ	ᚖ	ᚗ	ᚘ	ᚙ	ᚚ
Ime	Beith	Luis	Fearn	Sail	Nion	Uath	Dair	Tinne	Coll	Ceirt	Muin	Gort	Ngeadal	Straif	Ruis	Ailm	Onn	Ur	Edhadh	Iodhadh	Eabhadh	Or	Uilleann	Ifin	Eamhancholl	Peith

Drugi znaki
Znak		᚛	᚜

Oscanska abeceda

Stara abeceda, ki se piše od desne proti levi.

Osmanya

Abeceda za zapis somalijščine.

Osmanya abeceda
Črka	𐒀	𐒁	𐒂	𐒃	𐒄	𐒅	𐒆	𐒇	𐒈	𐒉	𐒊	𐒋	𐒌	𐒍	𐒎	𐒏	𐒐	𐒑	𐒒	𐒓	𐒔	𐒕	𐒖	𐒗	𐒘	𐒙	𐒚	𐒛	𐒜	𐒝
Ime	Alef	Ba	Ta	Ja	Xa	Kha	Deel	Ra	Sa	Shiin	Dha	Cayn	Ga	Fa	Qaaf	Kaaf	Laan	Miin	Nuun	Waw	Ha	Ya	A	E	I	O	U	Aa	Ee	Oo

Števila
Število	𐒠	𐒡	𐒢	𐒣	𐒤	𐒥	𐒦	𐒧	𐒨	𐒩
Vrednost	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9

Pau cin hau

Abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Pau cim hau
Črka	𑫀	𑫁	𑫂	𑫃	𑫄	𑫅	𑫆	𑫇	𑫈	𑫉	𑫊	𑫋	𑫌	𑫍	𑫎	𑫏	𑫐	𑫑	𑫒	𑫓	𑫔	𑫕	𑫖	𑫗	𑫘	𑫙	𑫚	𑫛	𑫜	𑫝	𑫞	𑫟	𑫠	𑫡	𑫢	𑫣	𑫤	𑫥	𑫦	𑫧	𑫨	𑫩	𑫪	𑫫	𑫬	𑫭	𑫮	𑫯	𑫰	𑫱	𑫲	𑫳	𑫴	𑫵	𑫶	𑫷	𑫸
Ime	Pa	Ka	La	Ma	Da	Za	Va	Nga	Ha	Ga	Kha	Sa	Ba	Ca	Ta	Tha	Na	Pha	Ra	Fa	Cha	A	E	I	O	U	Ua	Ia	P	K	T	M	N	L	W	Ng	Y	Različice izgovorjave

Picene

Abeceda, ki se deli na severno in južno različico. Piše se od desne proti levi.

Phrygian

Stara abeceda, ki se lahko piše z leve proti desni ali z desne proti levi.

Pollard

Abeceda, ki razlikuje med začetnimi (zgoraj) in končnimi (spodnjimi) črkami.

Rune

Stara skupina abeced.

Rune
Črka	ᚠ	ᚡ	ᚢ	ᚣ	ᚤ	ᚥ	ᚦ	ᚧ	ᚨ	ᚩ	ᚪ	ᚫ	ᚬ	ᚭ	ᚮ	ᚯ	ᚰ	ᚱ	ᚲ	ᚳ	ᚴ	ᚵ	ᚶ	ᚷ	ᚸ	ᚹ	ᚺ	ᚻ	ᚼ	ᚽ	ᚾ	ᚿ	ᛀ	ᛁ	ᛂ	ᛃ	ᛄ	ᛅ	ᛆ	ᛇ	ᛈ	ᛉ	ᛊ	ᛋ	ᛌ	ᛍ	ᛎ	ᛏ	ᛐ	ᛑ	ᛒ	ᛓ	ᛔ	ᛕ	ᛖ	ᛗ	ᛘ	ᛙ	ᛚ	ᛛ	ᛜ	ᛝ	ᛞ	ᛟ	ᛠ	ᛡ	ᛢ	ᛣ	ᛤ	ᛥ	ᛦ	ᛧ	ᛨ	ᛩ	ᛪ	ᛱ	ᛲ	ᛳ	ᛴ	ᛵ	ᛶ	ᛷ	ᛸ
Ime	F	V	U	Yr	Y	W	Þ	Ð	A	O	A	Aesc	O			Oe	On	R	Kauna	Cen	K	G	Eng	G	Gar	W	H				N			I	E	J	Ger	Ae	A	Eoh	P	Eolhx	S			C	Z	T		D	B		P		E	M			L		Ingwaz	Ing	D	O	Ear	Ior	Cweorth	Calc	Cealc	Stan	Yr			Q	X	K	Sh	Oo	Os	Is	Eh	Ac	Aesc

Drugi znaki & številke
Znak/št.	᛫	᛬	᛭	ᛮ	ᛯ	ᛰ
Vrednost				17	18	19

Santali

Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis jezika santali.

Stara italijanska abeceda

Abeceda, ki se je uporabljala za zapis stare italijanščine.

Stara italijanska abeceda
Črka	𐌀	𐌁	𐌂	𐌃	𐌄	𐌅	𐌆	𐌇	𐌈	𐌉	𐌊	𐌋	𐌌	𐌍	𐌎	𐌏	𐌐	𐌑	𐌒	𐌓	𐌔	𐌕	𐌖	𐌗	𐌘	𐌙	𐌚	𐌛	𐌜	𐌝	𐌞	𐌟	𐌭	𐌮	𐌯
Ime	A	Be	Ke	De	E	Ve	Ze	He	The	I	Ka	El	Em	En	Esh	O	Pe	She	Ku	Er	Es	Te	U	Eks	Phe	Khe	Ef	Ers	Che	Ii	Uu	Ess	Ye	Tse

Števila
Število	𐌠	𐌡	𐌢	𐌣
Vrednost	1	5	10	50

Stara madžarska abeceda

Abeceda za zapis stare madžarščine. Piše se od desne proti levi.

Stara madžarska abeceda
Velika črka	𐲀	𐲁	𐲂	𐲃	𐲄	𐲅	𐲆	𐲇	𐲈	𐲉	𐲊	𐲋	𐲌	𐲍	𐲎	𐲏	𐲐	𐲑	𐲒	𐲓	𐲔	𐲕	𐲖	𐲗	𐲘	𐲙	𐲚	𐲛	𐲜	𐲝	𐲞	𐲟	𐲠	𐲡	𐲢	𐲣	𐲤	𐲥	𐲦	𐲧	𐲨	𐲩	𐲪	𐲫	𐲬	𐲭	𐲮	𐲯	𐲰	𐲱	𐲲
Mala črka	𐳀	𐳁	𐳂	𐳃	𐳄	𐳅	𐳆	𐳇	𐳈	𐳉	𐳊	𐳋	𐳌	𐳍	𐳎	𐳏	𐳐	𐳑	𐳒	𐳓	𐳔	𐳕	𐳖	𐳗	𐳘	𐳙	𐳚	𐳛	𐳜	𐳝	𐳞	𐳟	𐳠	𐳡	𐳢	𐳣	𐳤	𐳥	𐳦	𐳧	𐳨	𐳩	𐳪	𐳫	𐳬	𐳭	𐳮	𐳯	𐳰	𐳱	𐳲
Ime	A	Aa	Eb	Amb	Ec	Enc	Ecs	Ed	And	E		Ee	Ef	Eg	Egy	Eh	I	Ii	Ej	Ek	Ak	Unk	El	Ely	Em	En	Eny	O	Oo	Oe		Oee	Ep	Emp	Er		Es	Esz	Et	Ent	Ety	Ech	U	Uu	Ue		Ev	Ez	Ezs	Sign	Us

Števila
Število	𐳺	𐳻	𐳼	𐳽	𐳾	𐳿
Vrednost	1	5	10	50	100	1000

Stara permijska abeceda

Stara abeceda za zapis komijščine.

Stara permijska abeceda
Črka	𐍐	𐍑	𐍒	𐍓	𐍔	𐍕	𐍖	𐍗	𐍘	𐍙	𐍚	𐍛	𐍜	𐍝	𐍞	𐍟	𐍠	𐍡	𐍢	𐍣	𐍤	𐍥	𐍦	𐍧	𐍨	𐍩	𐍪	𐍫	𐍬	𐍭	𐍮	𐍯	𐍰	𐍱	𐍲	𐍳	𐍴	𐍵
Ime	An	Bur	Gai	Doi	E	Zhoi	Dzhoi	Zata	Dzita	I	Koke	Lei	Menoe	Nenoe	Vooi	Peei	Rei	Sii	Tai	U	Chery	Shooi	Shchooi	Yry	Yeru	O	Oo	Ef	Ha	Tsiu	Ver	Yer	Yeri	Yat	Ie	Yu	Ya	Ia

Drugi znaki
Znak	◌𐍶	◌𐍷	◌𐍸	◌𐍹	◌𐍺
Ime	An	Doi	Zata	Nenoe	Sii

Stara turška abeceda

Abeceda, ki so jo turki uporabljali pred latinico. Obstajata dve različici, obe se pišeta od desne proti levi.

Orkhon
Črka	𐰀	𐰃	𐰆	𐰇	𐰉	𐰋	𐰍	𐰏	𐰑	𐰓	𐰔	𐰖	𐰘	𐰚	𐰜	𐰞	𐰠	𐰡	𐰢	𐰣	𐰤	𐰦	𐰨	𐰩	𐰭	𐰯	𐰰	𐰱	𐰲	𐰴	𐰶	𐰸	𐰺	𐰼	𐰽	𐰾	𐰿	𐱁	𐱃	𐱅	𐱇	𐱈
Ime	A	I	O	Oe	Ab	Aeb	Ag	Aeg	Ad	Aed	Ez	Ay	Aey	Aek	Oek	Al	Ael	Elt	Em	An	Aen	Ent	Enc	Eny	Eng	Ep	Op	Ic	Ec	Aq	Iq	Oq	Ar	Aer	As	Aes	Ash	Esh	At	Aet	Ot	Bash

Yenisei
Črka	𐰁	𐰂	𐰄	𐰅	𐰈	𐰊	𐰌	𐰎	𐰐	𐰒	𐰕	𐰗	𐰙	𐰛	𐰝	𐰟	𐰥	𐰧	𐰩	𐰫	𐰬	𐰮	𐰳	𐰵	𐰷	𐰹	𐰻	𐱀	𐱂	𐱄	𐱆
Ime	A	Ae	I	E	Oe	Ab	Aeb	Ag	Aeg	Ad	Ez	Ay	Aey	Aek	Oek	Al	Aen	Ent	Enc	Eny	Ang	Aeng	Ec	Aq	Iq	Oq	Ar	Ash	Esh	At	Aet

Starocerkvenoslovanska abeceda

Izumrla abeceda, predhodnica cirilice.

Sutton

Abeceda za zapis gibanja rok, vseh zankov je 672.

Sutton abeceda po Unicode kodah
	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
U+1D80x	𝠀	𝠁	𝠂	𝠃	𝠄	𝠅	𝠆	𝠇	𝠈	𝠉	𝠊	𝠋	𝠌	𝠍	𝠎	𝠏
U+1D81x	𝠐	𝠑	𝠒	𝠓	𝠔	𝠕	𝠖	𝠗	𝠘	𝠙	𝠚	𝠛	𝠜	𝠝	𝠞	𝠟
U+1D82x	𝠠	𝠡	𝠢	𝠣	𝠤	𝠥	𝠦	𝠧	𝠨	𝠩	𝠪	𝠫	𝠬	𝠭	𝠮	𝠯
U+1D83x	𝠰	𝠱	𝠲	𝠳	𝠴	𝠵	𝠶	𝠷	𝠸	𝠹	𝠺	𝠻	𝠼	𝠽	𝠾	𝠿
U+1D84x	𝡀	𝡁	𝡂	𝡃	𝡄	𝡅	𝡆	𝡇	𝡈	𝡉	𝡊	𝡋	𝡌	𝡍𝪛	𝡎	𝡏𝪛
U+1D85x	𝡐	𝡑𝪛	𝡒	𝡓	𝡔	𝡕	𝡖	𝡗	𝡘	𝡙	𝡚	𝡛	𝡜𝪛	𝡝	𝡞𝪛	𝡟
U+1D86x	𝡠	𝡡	𝡢	𝡣	𝡤	𝡥	𝡦	𝡧	𝡨	𝡩	𝡪	𝡫	𝡬	𝡭	𝡮	𝡯
U+1D87x	𝡰	𝡱	𝡲	𝡳	𝡴	𝡵	𝡶	𝡷	𝡸	𝡹	𝡺	𝡻	𝡼	𝡽	𝡾	𝡿
U+1D88x	𝢀	𝢁	𝢂	𝢃	𝢄	𝢅	𝢆	𝢇	𝢈	𝢉	𝢊	𝢋	𝢌	𝢍	𝢎	𝢏
U+1D89x	𝢐	𝢑	𝢒	𝢓	𝢔	𝢕	𝢖	𝢗	𝢘	𝢙	𝢚	𝢛	𝢜	𝢝	𝢞	𝢟
U+1D8Ax	𝢠	𝢡	𝢢	𝢣	𝢤	𝢥	𝢦	𝢧	𝢨	𝢩	𝢪	𝢫	𝢬	𝢭	𝢮	𝢯
U+1D8Bx	𝢰	𝢱	𝢲	𝢳	𝢴	𝢵	𝢶	𝢷	𝢸	𝢹	𝢺	𝢻	𝢼	𝢽	𝢾	𝢿
U+1D8Cx	𝣀	𝣁	𝣂	𝣃	𝣄	𝣅	𝣆	𝣇	𝣈	𝣉	𝣊	𝣋	𝣌	𝣍	𝣎	𝣏
U+1D8Dx	𝣐	𝣑	𝣒	𝣓	𝣔	𝣕	𝣖	𝣗	𝣘	𝣙	𝣚	𝣛	𝣜	𝣝	𝣞	𝣟
U+1D8Ex	𝣠	𝣡	𝣢	𝣣	𝣤	𝣥	𝣦	𝣧	𝣨	𝣩	𝣪	𝣫	𝣬	𝣭	𝣮	𝣯
U+1D8Fx	𝣰	𝣱	𝣲	𝣳	𝣴	𝣵	𝣶𝪛	𝣷	𝣸	𝣹	𝣺	𝣻	𝣼	𝣽	𝣾	𝣿
U+1D90x	𝤀	𝤁	𝤂	𝤃	𝤄𝪛	𝤅	𝤆	𝤇	𝤈	𝤉	𝤊	𝤋	𝤌	𝤍	𝤎	𝤏
U+1D91x	𝤐	𝤑	𝤒	𝤓	𝤔	𝤕	𝤖	𝤗	𝤘	𝤙	𝤚	𝤛	𝤜	𝤝	𝤞	𝤟
U+1D92x	𝤠	𝤡	𝤢	𝤣	𝤤	𝤥	𝤦	𝤧	𝤨	𝤩	𝤪	𝤫	𝤬	𝤭	𝤮	𝤯
U+1D93x	𝤰	𝤱	𝤲	𝤳	𝤴	𝤵	𝤶	𝤷	𝤸	𝤹	𝤺	𝤻	𝤼	𝤽	𝤾	𝤿
U+1D94x	𝥀	𝥁	𝥂	𝥃	𝥄	𝥅	𝥆	𝥇	𝥈	𝥉	𝥊	𝥋	𝥌	𝥍	𝥎	𝥏
U+1D95x	𝥐	𝥑	𝥒	𝥓	𝥔	𝥕	𝥖	𝥗	𝥘	𝥙	𝥚	𝥛	𝥜	𝥝	𝥞	𝥟
U+1D96x	𝥠	𝥡	𝥢	𝥣	𝥤	𝥥	𝥦	𝥧	𝥨	𝥩	𝥪	𝥫	𝥬	𝥭	𝥮	𝥯
U+1D97x	𝥰	𝥱	𝥲	𝥳	𝥴	𝥵	𝥶	𝥷	𝥸	𝥹	𝥺	𝥻	𝥼	𝥽	𝥾	𝥿
U+1D98x	𝦀	𝦁	𝦂	𝦃	𝦄	𝦅	𝦆	𝦇	𝦈	𝦉	𝦊	𝦋	𝦌	𝦍	𝦎	𝦏
U+1D99x	𝦐	𝦑	𝦒	𝦓	𝦔	𝦕	𝦖	𝦗	𝦘	𝦙	𝦚	𝦛	𝦜	𝦝	𝦞	𝦟
U+1D9Ax	𝦠	𝦡	𝦢	𝦣	𝦤	𝦥	𝦦	𝦧	𝦨	𝦩	𝦪	𝦫	𝦬	𝦭	𝦮	𝦯
U+1D9Bx	𝦰	𝦱	𝦲	𝦳	𝦴	𝦵	𝦶	𝦷	𝦸	𝦹	𝦺	𝦻	𝦼	𝦽	𝦾	𝦿
U+1D9Cx	𝧀	𝧁	𝧂	𝧃	𝧄	𝧅	𝧆	𝧇	𝧈	𝧉	𝧊	𝧋	𝧌	𝧍	𝧎	𝧏
U+1D9Dx	𝧐	𝧑	𝧒	𝧓	𝧔	𝧕	𝧖	𝧗	𝧘	𝧙	𝧚	𝧛	𝧜	𝧝	𝧞	𝧟
U+1D9Ex	𝧠	𝧡	𝧢	𝧣	𝧤	𝧥	𝧦	𝧧	𝧨	𝧩	𝧪	𝧫	𝧬	𝧭	𝧮	𝧯
U+1D9Fx	𝧰	𝧱	𝧲	𝧳	𝧴	𝧵	𝧶	𝧷	𝧸	𝧹	𝧺	𝧻	𝧼	𝧽	𝧾	𝧿
U+1DA0x	𝨀	𝨁	𝨂	𝨃	𝨄	𝨅	𝨆	𝨇	𝨈	𝨉	𝨊	𝨋	𝨌	𝨍	𝨎	𝨏
U+1DA1x	𝨐	𝨑	𝨒	𝨓	𝨔	𝨕	𝨖	𝨗	𝨘	𝨙	𝨚	𝨛	𝨜	𝨝	𝨞	𝨟
U+1DA2x	𝨠	𝨡	𝨢	𝨣	𝨤	𝨥	𝨦	𝨧	𝨨	𝨩	𝨪	𝨫	𝨬	𝨭	𝨮	𝨯
U+1DA3x	𝨰	𝨱	𝨲	𝨳	𝨴	𝨵	𝨶	𝨷	𝨸	𝨹	𝨺	𝨻	𝨼	𝨽	𝨾	𝨿
U+1DA4x	𝩀	𝩁	𝩂	𝩃	𝩄	𝩅	𝩆	𝩇	𝩈	𝩉	𝩊	𝩋	𝩌	𝩍	𝩎	𝩏
U+1DA5x	𝩐	𝩑	𝩒	𝩓	𝩔	𝩕	𝩖	𝩗	𝩘	𝩙	𝩚	𝩛	𝩜	𝩝	𝩞	𝩟
U+1DA6x	𝩠	𝩡	𝩢	𝩣	𝩤	𝩥	𝩦	𝩧	𝩨	𝩩	𝩪	𝩫	𝩬	𝩭	𝩮	𝩯
U+1DA7x	𝩰	𝩱	𝩲	𝩳	𝩴	𝩵	𝩶	𝩷	𝩸	𝩹	𝩺	𝩻	𝩼	𝩽	𝩾	𝩿
U+1DA8x	𝪀	𝪁	𝪂	𝪃	𝪄	𝪅	𝪆	𝪇	𝪈	𝪉	𝪊	𝪋
U+1DA9x												SW F2	SW F3	SW F4	SW F5	SW F6
U+1DAAx		SW R2	SW R3	SW R4	SW R5	SW R6	SW R7	SW R8	SW R9	SW R10	SW R11	SW R12	SW R13	SW R14	SW R15	SW R16

Tai Lue (nov)

Abeceda za zapis jezika Lue.

Soglasniki
Visok	ᦀ	ᦂ	ᦃ	ᦄ	ᦈ	ᦉ	ᦊ	ᦎ	ᦏ	ᦐ	ᦔ	ᦕ	ᦖ	ᦚ	ᦛ	ᦜ	ᦠ	ᦡ	ᦢ	ᦦ	ᦧ	ᦪ
Nizek	ᦁ	ᦅ	ᦆ	ᦇ	ᦋ	ᦌ	ᦍ	ᦑ	ᦒ	ᦓ	ᦗ	ᦘ	ᦙ	ᦝ	ᦞ	ᦟ	ᦣ	ᦤ	ᦥ	ᦨ	ᦩ	ᦫ
Ime	Qa	Ka	Xa	Nga	Tsa	Sa	Ya	Ta	Tha	Na	Pa	Pha	Ma	Fa	Va	La	Ha	Da	Ba	Kva	Xva	Sua

Samoglasniki
Črka	ᦱ	ᦲ	ᦳ	ᦴ	ᦵ	ᦶ	ᦷ	ᦸ	ᦹ	ᦺ	ᦻ	ᦼ	ᦽ	ᦾ	ᦿ	ᧀ
Ime	Aa	Ii	U	Uu	E	Ae	O	Oa	Ue	Ay	Aay	Uy	Oy	Oay	Uey	Iy

Končne črke
Črka	ᧁ	ᧂ	ᧃ	ᧄ	ᧅ	ᧆ	ᧇ
Ime	V	Ng	N	M	K	D	B

Števila
Število	᧐	᧑/᧚	᧒	᧓	᧔	᧕	᧖	᧗	᧘	᧙
Vrednost	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9

Ostali znaki
ᦰ	ᧈ	ᧉ	᧞	᧟

Todhri

Todhrijeva abeceda za zapis albanščine.

Umbrijska abeceda

Stara abeceda za zapis umbrijščine.

Umbrijščina zapisano v umbrijski pisavi.

Ujgurska abeceda

Stara mongolska abeceda.

Zaghawa

Abeceda za zapis jezika Zaghawa.

Morebitne tehnične težave

Za nekatere abecede so potrebne posebne pisave, ki jih mogoče nimate in so zato črke prikazane narobe. V spodnji preglednici poglejte, ali vaša naprava pravilno prikazuje črke.

Ime abecede	Pravilni prikaz	Prikaz vaše naprave
Adlam		𞤀𞤣𞤤𞤥
Armenska abeceda		չայերէն
Avestanska abeceda		𐬯𐬭𐬀𐬊𐬔𐬁
Bassa vah		𖫐𖫑𖫒
Carian		𐊠𐊡𐊢
Coptic		ⲀⲆ
Cirilica		Бб Бб
Deseret		𐐔𐐯𐑆𐐲𐑉𐐯𐐓 𐐈𐑊𐑁𐐪𐐯𐐻
Elbasan		𐔀
Gruzijščina (Asomtavruli)		ႠႿႥ
Gruzijščina (Mkhedruli)		ჱლრ
Gruzijščina (Nuskhuri)		ⴊⴓⴉⴀ
Glagolitic		Ⱃ
Gotska abeceda		𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺
Grška abeceda		Αα...Ωω
Hangul		위
Kavkaška albanščina		𐔰𐔱𐔲...
Latinica		ABC
Lycian		𐊙
Lydian		𐤰
Mandaic		ࡀࡁࡀࡂࡀ
Mongolske abecede		ᠮᠠᠨᠵᡠ (v računalniškem jeziku je beseda obrnjena)
Mro		𖩉
N'ko		ߒߞߏ
Ogham		᚛ᚓᚅᚐᚁᚐᚏᚏ᚜
Osmanya		𐒈𐒝𐒑𐒛𐒐𐒘𐒖
Pau cin hau		𑫇
Rune		ᚱ
Stara italijanska abeceda		𐌎
Stara madžarska abeceda		𐲦
Stara permijska abeceda	Podobno kot IvL	𐍭𐍝𐍰
Stara turška abeceda		𐰛
Sutton	podobno kot	𝧬𝠀𝠀𝧬
Tai Lue (nov)		ᦟᦲᧅᦎᦷᦺᦑᦟᦹᧉ