Komijščina

Komijščina
коми кыв
komi kyv
Materni jezikRusija
PodročjeKomi, Nenško avtonomno okrožje, Komi-Permjakovsko okrožje, Jamalo-Nenško avtonomno okrožje, Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje
Št. maternih
govorcev
99.609 (2020 census)[1]
Pisavacirilica, staropermska pisava (nekdaj)
Uradni status
Uradni jezik
 Russia
Jezikovne oznake
ISO 639-3kpv
Glottologkomi1268
{{{mapalt}}}
Porazdelitev komijskih jezikov[2][3]
{{{mapalt2}}}
Komi je po UNESCO Atlas svetovno ogroženih jezikov iz l. 2010 označen kot 'zagotovo ogrožen'
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.
<?>
Za pravilen prikaz nepogostih Unicode znakov v tem članku boste morda potrebovali podporo za prikaz.

Komijščina (коми кыв, komi kyv, tudi komi-zirjansko, зыран коми кыв, zyran komi kyv),[4]) je permski jezik iz uralske jezikovne družine. Komijščina je poleg komi-perjaščine ena izmed dveh regionalnih različic komijskih jezikov. Komijščino govorijo Komiji, avtohtoni prebivalci republike Komi, kot tudi nekateri prebivalci z območja Nenškega avtonomnega okrožja in Jamalo-Nenškega avtonomnega okrožja. Leta 1994 je komijščino govorilo 285.000 ljudi, do leta 2010 je število govorcev padlo na približno 160.000.

Komijščina je bila sprva pisana v stari komijski pisavi, ki jo je v obredne namene v 14. stoletju iznašel Štefan Permski. Tovrstnih zapisov se je ohranilo zelo malo. V 17. stoletju so ruski misijonarji v jezik uvedli cirilico. Posvetna književnost v tem jeziku obstaja od 19. stoletja.

Komijščina se zapisuje z Molodcovo abecedo, ki je različica ruske cirilične abecede. Od 40. let 20. stoletja se uporabljata tudi črki 'i' in 'Ӧ'. Jezik se deli na deset narečij, ki se razlikujejo po uporabi glasov /v/ in /l/. Komijščina ima 17 sklonov, veliko različic uporabe mestnika, besede pa, tako kot ostali uralski jeziki, nimajo spola. Glagolske oblike se skladajo s sklonom in številom. Jezik je aglutinativen. Tipična skladnja stavka je osebek-predmet-povedek,[5] vendar se je ta v sodobnih besedilih zaradi velikega vpliva ruščine in prevzetih besed spremenil v osebek-povedek-predmet.

Komijska abeceda
А а Б б В в Г г Ԁ ԁ Ԃ ԃ Е е Ж ж Җ җ З з Ԅ ԅ Ԇ ԇ
І і Ј ј К к Л л Ԉ ԉ М м Н н Ԋ ԋ О о Ӧ ӧ П п Р р
С с Ԍ ԍ Т т Ԏ ԏ У у Ф ф Х х Ц ц Ч ч Ш ш Щ щ Ы ы

Sklici

  1. ↑ »Росстат — Всероссийская перепись населения 2020«. rosstat.gov.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 3. januarja 2023.
  2. ↑ Rantanen, Timo; Tolvanen, Harri; Roose, Meeli; Ylikoski, Jussi; Vesakoski, Outi (8. junij 2022). »Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic«. PLOS ONE (v angleščini). 17 (6): e0269648. Bibcode:2022PLoSO..1769648R. doi:10.1371/journal.pone.0269648. PMC 9176854. PMID 35675367.
  3. ↑ Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, & Tolvanen, Harri. (2021). Geographical database of the Uralic languages (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188
  4. ↑ Komi language Britannica.
  5. ↑ Grenoble, L. A. (31. julij 2003). Language Policy in the Soviet Union. Springer. ISBN 9781402012983.
Wikipedija - komijščina