Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.
Za pravilen prikaz nepogostih Unicode znakov v tem članku boste morda potrebovali podporo za prikaz.
Komijščina je bila sprva pisana v stari komijski pisavi, ki jo je v obredne namene v 14. stoletju iznašel Štefan Permski. Tovrstnih zapisov se je ohranilo zelo malo. V 17. stoletju so ruski misijonarji v jezik uvedli cirilico. Posvetna književnost v tem jeziku obstaja od 19. stoletja.
Komijščina se zapisuje z Molodcovo abecedo, ki je različica ruske cirilične abecede. Od 40. let 20. stoletja se uporabljata tudi črki 'i' in 'Ӧ'. Jezik se deli na deset narečij, ki se razlikujejo po uporabi glasov /v/ in /l/. Komijščina ima 17 sklonov, veliko različic uporabe mestnika, besede pa, tako kot ostali uralski jeziki, nimajo spola. Glagolske oblike se skladajo s sklonom in številom. Jezik je aglutinativen. Tipična skladnja stavka je osebek-predmet-povedek,[5] vendar se je ta v sodobnih besedilih zaradi velikega vpliva ruščine in prevzetih besed spremenil v osebek-povedek-predmet.