Uzbeščina

Uzbeščina
Oʻzbekcha, Oʻzbek tili,
Ўзбекча, ўзбек тили,
اۉزبېکچه, اۉزبېک تیلی
Uzbeščina v latinici, v perzo-arabski pisavi Nastaliq in v cirilici
Materni jezikUzbekistan, Afganistan, Pakistan, Rusija, Tadžikistan, Kazahstan, Kirgizistan, Turkmenistan in Kitajska
PodročjeSrednja Azija
EtničnostUzbeki
Št. maternih
govorcev
33 milijonov (vklj. 29 milijonov severno uzbeško & 3,5 milijonv južno uzbeško) (2017–2022)e27
Zgodnejše oblike
Narečja
Pisava
Uradni status
Uradni jezik
Priznani manjšinski
jezik
Jezikovne oznake
ISO 639-1uz
ISO 639-2uzb
ISO 639-3uzb – vključene oznake
Posamezne oznake:
uzn – severna
uzs – južna
Glottologuzbe1247
Linguasphere44-AAB-da, db
A map, showing that Uzbek is spoken throughout Uzbekistan, except the western third (where Karakalpak dominates) and Northern Afghanistan.
Temno modra = večina; svetlo modra = manjšina
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Uzbeščina[c] (uzbeška izgovorjava: [ozˈbektʃæ; ozˈbek tiˈli]), prej znana kot Turki, spada med karluške turške jezike, ki ga govorijo Uzbeki. Je uradni in državni jezik Uzbekistana in je v 1920-ih letih formalno nasledil čagatajščino, zgodnejši karluški jezik, znan tudi kot "turki".

Uzbeščino kot materni ali drugi jezik govori 33 milijonov ljudi po vsem svetu, kar jo uvršča na drugo mesto med turškimi jezik, takoj za turščino.

Obstajata dve glavni različici uzbeškega jezika: severno uzbeščino ali preprosto "uzbeščino" govorijo v Uzbekistanu, Kirgizistanu, Kazahstanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in na Kitajskem; južna uzbeščina pa v Afganistanu in Pakistanu.[4][5] Severna kot južna uzbeščina imata številna narečja. Uzbeščina in ujgurščina sta sestrska jezika in tvorita karluško oz. "jugovzhodno" vejo turških jezikov.

Na uzbeščino vplivajo arabski, perzijski in ruski jezik.[6] Ena najbolj opaznih razlik med uzbeščino in drugimi turškimi jeziki je zaokroževanje samoglasnika /ɑ/ v /ɒ/, fonem, ki ga deli s sosednjo tadžiščino, različico nove perzijščine. Za razliko od drugih turških jezikov je samoglasniška harmonija v sodobni standardni uzbeščini skoraj popolnoma izginila, čeprav se do neke mere še vedno opazi v njenih narečjih in v ujgurščini.

Različna narečja uzbeščine kažejo različne stopnje vpliva drugih jezikov, kot sta kipčaščina in oguška turščina (na primer v slovnici), ter perzijščina (v slovnici in fonologiji), kar daje vtis, da je knjižna uzbeščina mešani jezik.[7]

Februarja 2021 je uzbekistanska vlada objavila, da Uzbekistan do 1. januarja 2023 načrtuje popoln prehod uzbeškega jezika iz cirilice na pisavo, ki temelji na latinici[8][9] Podobni roki za prehod so bili že večkrat podaljšani.[10] Do leta 2024 večina ustanov še vedno uporablja obe abecedi.[11]

Klasifikacija

Glavni članek: Turški jeziki.

Uzbeščina spada med zahodni del karluških jezikov, podskupine turščine; vzhodna varianta je ujgurščina. Karluščina je klasificirana kot narečni kontinuum. Za severno uzbeščino je bilo ugotovljeno, da je to različica, ki jo razume največje število govorcev vseh turških jezikov, kljub temu da je močno perzianizirana,[12] razen sibirskih turških jezikov.[13] Visoka stopnja vzajemne razumljivosti, ki jo najdemo med nekaterimi turškimi jeziki, omogoča govorcem uzbeščine, lažje razumevanje različnih drugih oddaljenih sorodnih jezikov.

Število govorcev

Uzbeščino, ki je najbolj razširjen avtohtoni jezik v Srednji Aziji, govorijo tudi manjše etnične skupine v Uzbekistanu in v sosednjih državah.

Jezik govorijo tudi etnične skupine zunaj Uzbekistana. Ker je uzbeščina prevladujoči jezik v Regiji Oš v Kirgizistanu (in materni jezik mesta Oš), podobno kot v vzhodnem, južnem in jugovzhodnem Kirgizistanu (Regija Jalal-Abad), so etnični Kirgizi prav tako izpostavljeni uzbeščini in nekateri jo govorijo tekoče. To je pogosto tudi v preostalih srednjeazijskih republikah, vključno z Regijo Turkistan v Kazahstanu, severnim Daşoguz Welaýat v Turkmenistanu,[14] Regijo Sugd in drugimi regijami Tadžikistana.[15] To pomeni, da število govorcev uzbeščine kot drugega jezika variira od 1 do 5 milijonov govorcev.

Opombe

  1. ↑ Uporablja se v Afganistanu, Pakistanu in na Kitajskem
  2. ↑ Third official language in areas where Uzbeks are majority[2]
  3. ↑

Sklici

  1. ↑ Scott Newton (20. november 2014). Law and the Making of the Soviet World: The Red Demiurge. Routledge. str. 232–. ISBN 978-1-317-92978-9.
  2. ↑ [1] From amongst Pashto, Dari, Uzbeki, Turkmani, Baluchi, Pachaie, Nuristani, Pamiri and other current languages in the country, Pashto and Dari shall be the official languages of the state. In areas where the majority of the people speak in any one of Uzbeki, Turkmani, Pachaie, Nuristani, Baluchi or Pamiri languages, any of the aforementioned language, in addition to Pashto and Dari, shall be the third official language, the usage of which shall be regulated by law.
  3. ↑ Ethnic Groups and Religious department, Fujian Provincial Government (13. september 2022). »少数民族的语言文字有哪些？«. fujian.gov.cn (v kitajščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2022. Pridobljeno 28. oktobra 2022.
  4. ↑ »Uzbek, Southern«. Ethnologue (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2022.
  5. ↑ »Uzbek, Northern«. Ethnologue (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2022.
  6. ↑ Dalby, Andrew (1998). Dictionary of languages : the definitive reference to more than 400 languages. New York: Columbia University Press. ISBN 1-4081-0214-5. OCLC 320322204.
  7. ↑ Turaeva, Rano (19. november 2015). Migration and Identity in Central Asia. Routledge. ISBN 9781317430070.
  8. ↑ Uzbekistan Aims For Full Transition To Latin-Based Alphabet By 2023, 12 February, 2021 12:54 GMT, RadioFreeEurope
  9. ↑ »В Узбекистане в 2023 году узбекский алфавит в делопроизводстве переведут с кириллицы на латинскую графику«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. maja 2021. Pridobljeno 28. marca 2024.
  10. ↑ »Uzbekistan: Keeping the Karakalpak Language Alive«. 17. maj 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. maja 2019. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  11. ↑ »Uzbekistan's Drawn-out Journey From Cyrillic to Latin Script«. thediplomat.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 14. septembra 2023.
  12. ↑ »The Weird Case of the Uzbek Language«.
  13. ↑ »Uzbek, "the penguin of Turkic languages"«. 25. februar 2011.
  14. ↑ »What Languages Are Spoken in Turkmenistan?«. 12. junij 2019.
  15. ↑ »What Languages Are Spoken in Tajikistan?«. Avgust 2017.

Viri

  • Mamatov, Jahangir; Kadirova, Karamat (2008). Comprehensive Uzbek-English Dictionary. Hyattsville, Maryland: Dunwoody Press. ISBN 978-1-931546-83-6. OCLC 300453555.
  • Csató, Éva Ágnes; Johanson, Lars (1936). The Turkic Languages. London: Routledge. ISBN 0-415-41261-7. OCLC 40980286.
  • Bregel, Yu (1978). »The Sarts in The Khanate of Khiva«. Journal of Asian History. 12 (2): 120–151. JSTOR 41930294.
  • Bodrogligeti, András J. E. (2002). Modern Literary Uzbek: A Manual for Intensive Elementary, Intermediate, and Advanced Courses. München: Lincom Europa. ISBN 3-89586-695-4. OCLC 51061526.
  • Fierman, William (1991). Language Planning and National Development: The Uzbek Experience. Berlin: Mouton de Gruyter. ISBN 3-11-085338-8. OCLC 815507595.
  • Ismatullaev, Khaĭrulla (1995). Modern literary Uzbek I. Bloomington, Indiana: Indiana University, Research Institute for Inner Asian Studies. ISBN 0-933070-36-5. OCLC 34576336.
  • Karl, A. Krippes (1996). Uzbek-English Dictionary (Rev izd.). Kensington: Dunwoody Press. ISBN 1-881265-45-5. OCLC 35822650.
  • Sjoberg, Andrée Frances (1997). Uzbek Structural Grammar. Richmond: Curzon Press. ISBN 0-7007-0818-9. OCLC 468438031.
  • Waterson, Natalie (1980). Uzbek-English Dictionary. Oxford: Oxford University Press. ISBN 0-19-713597-8. OCLC 5100980.
  • Republic of Uzbekistan, Ministry of Higher and Middle Eductation. Lotin yozuviga asoslangan oʻzbek alifbosi va imlosi (Latin writing based Uzbek alphabet and orthography), Tashkent Finance Institute: Tashkent, 2004.
  • A. Shermatov. "A New Stage in the Development of Uzbek Dialectology" in Essays on Uzbek History, Culture and Language. Ed. Bakhtiyar A. Nazarov & Denis Sinor. Bloomington, Indiana, 1993, pp. 101–9.

Zunanje povezave

Wikipedija - uzbeščina
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Uzbek
Konverterji
Slovarji
Slovnica in ortografija
Učni materiali