Malo verjetno je poročilo, ki ga prinaša Platina[6] v 15. stoletju, češ da se je izrekel zoper Šefana VI.. Izgleda, da so ga odstavili (po nekih virih zastrupili) pripadniki neke rimske stranke, ki se jim je z nečim zameril; njegov naslednik Teodor II. se je v svojem izredno kratkem papeževanju odlikoval ravno s tem, da je vrnil čast spominu Formoza in prenesl njegovo truplo k Sv. Petru. Zato je možno, da je Romana odstavila ista stranka, ki ga je postavila, in sicer zaradi njegovega zadržanja, ki ni bilo dovolj odločno v prid Formozu.
Letopisec Frodoard prinaša tri različice o njegovem življenju in v vseh ga opisuje kot krepostnega človeka.
Njegovi kovanci nosijo ime cesarja Lamberta; njegov podpis pa označuje s "Scs. Petrus". [7][8]
Smrt in spomin
Papeža Romana so odstavili novembra 897. Ni poročil glede njegove usode; zato lahko sklepamo, da so ga prisilili obleči meniško kuto, kar je bilo enako odstavitvi – in je verjetno potem še precej časa živel; po drugih virih pa naj bi ga zastrupili in je umrl že novembra 897. [9][10]
Pokopali so ga v staro Baziliko sv. Petra.
Ocena
Za papeže je bilo 10. stoletje zares temačno in ga po pravici imenujemo mračno stoletje. Brez cesarske zaščite so bili nemočni in prepuščeni muham rimskega in italijanskega plemstva, ki si je nadzor nad Cerkvijo pridobivalo tako, da je na njene položaje nastavljalo svoje sorodnike ali politične somišljenike. Kronika, ki jo je napisal nemški škof Liutprand,[11] slika posvetnost na papeževem dvoru; vendar jo je treba brati s pridržkom, saj je bil pisec zelo protirimsko razpoložen in je zato dvomno, da je pisal nepristransko. [12]
Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II.. Mohorjeva družba, Celje 1989.
Zgodovina krščanstva. Prevod: Uroš Kalčič. Ljubljana: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče. 1992. str. 688. COBISS29084160. ISBN86-341-0644-6. (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing).
Fran Grivec: Vzhodno cerkveno vprašanje. Samozaložba, Maribor 1909.
(angleško)
Richard P. McBrien: Lives of the Popes. San Francisco 2000.
Brusher, Joseph (1959), »Sergius III«, Popes Through the Ages, Neff-Kane, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2008, pridobljeno 2. januarja 2008
(francosko)
John Norman Davidson Kelly: Dictionaire des papes. Brepols 1996.
(nemško)
Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
Päpste und Papsttum. Herder Lexikon (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
(italijansko)
Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco. Armando Editore, Roma 2013.
(madžarsko)
Ferenc Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
Zunanje povezave
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Papež Roman.
