Kmalu po Benediktovi smrti so izvolili na Petrov sedež diakona Janeza, ki je bil doma iz Sirije. Bil je tudi eden izmed sedmerih papeževih odposlancev na Tretjem carigrajskem koncilu (680-681), kjer so obnovili enotnost med Rimom in Carigradom ter obsodili monoteletstvo. Tam se je spoznal s cesarjem Konstantinom Pogonatom, ki se mu je prikupil zaradi svojega dobrega znanja grščine, diplomatske spretnosti in temeljitega bogoslovnega znanja. Kmalu po izvolitvi ga je potrdil ravenski eksarh, tako da je bil posvečen in začel papeško službo 23. julija 685.
Že ob izvolitvi je bil tako bolan, da je komaj zmogel prenašati bremena, ki so povezana s to zahtevno službo. Med enoletnim pontifikatom je bil vseskozi priklenjen na bolniško posteljo.
Določba
Turiško [4] škofijo na Sardiniji je odvzel izpod oblasti kaljarijskega metropolita in jo priključil Rimu, kot je bilo nekdaj; tako se je vrnila v cerkveno edinstvo. [5]
↑Kirijak je grška beseda: Κυριακος / Kyriakos=Nedeljski, Nedeljko
↑Ime Janez je hebrejska beseda: יאנש = (Johannes, Jehohanan,) in pomeni slovensko: Bog (Jahve) je milostljiv; beseda je k nam prišla iz grščine (Ιωάννης) prek latinščine Joannes.
B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
Zgodovina krščanstva. Prevod: Uroš Kalčič. Ljubljana: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče. 1992. str. 688. COBISS29084160. ISBN86-341-0644-6. (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing).
