Leta 1967 je Sirija v arabsko-izraelski vojni izgubila Golansko planoto, ki jo je zasedel Izrael. Od leta 1976 so sirske enote nastanjene v Libanonu z namenom vzdrževanja miru. V zadnjih letih je bilo več pogajanj med Sirijo in Izraelom o vrnitvi Golanske planote.
ZDA in nekatere druge zahodne sile Sirijo že dlje časa obtožujejo podpiranja terorizma. Sirija je leta 2004 postala cilj omejenih ameriških sankcij, ki so jih zasnovali predstavniki obeh strani kongresa, predsednikGeorge W. Bush pa s podpisom potrdil kot zakon.
2. septembra2004 je Varnostni svet sprejel resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1559, ki sta jo skupaj zasnovali Francija in ZDA. V duhu sporazuma iz Taifa resolucija zahteva »umik vseh ostankov tujih sil iz Libanona« in »poudarja močno podporo OZN teritorialni integriteti, suverenosti in politični neodvisnosti Libanona«, s čimer implicira na sirijsko vmešavanje v libanonske notranje zadeve in navzočnost sirskih vojaškihsil v tej državi. Po še ne povsem pojasnjenem atentatu na nekdanjega libanonskega premieraRafika Haririja je Sirija kmalu popustila pod silovitim mednarodnim pritiskom in do 26. aprila2005 svojo vojsko umaknila iz Libanona.
Od leta 2011 divja v Siriji državljanska vojna. Razmere so se dodatno zaostrile z vdorom Islamske države na ozemlje Sirije. Od začetka državljanske vojne 2011 do konca leta 2014 je iz Sirije pred oboroženimi spopadi zbežalo 7,6 milijona beguncev.[2]
Prebivalstvo
Etnije
Večina Sircev je semitskega porekla. Približno 89 % prebivalstva predstavljajo Arabci (80 % Siro-Arabci, 9 % Aramejci/Sirci), 9 % je Kurdov, med preostalima 2 % je največ Armencev in Turkmencev. V Damasku, Alepu in Kamišliju živijo predstavniki maloštevilne judovske skupnosti.
Religije
90 % prebivalstva pripada islamu, od tega je 74 % sunitov, preostalih 16 % so alaviti, druzi in ostale muslimanske sekte. Večina preostalih 10 % prebivalstva pripada različnim vejam krščanstva.