Komiža, ki leži na zahodni strani otoka ob severnozahodni obaliKomiškega zaliva pod hribom Hum (587 mnm), ki varuje mestece pred hladnimi severnimi vetrovi je z asfaltirano cesto povezano z največjim naseljem na otoku, mestom Vis. Komiški zaliv, v katerem je naselje, ima na vzhodni strani veliko peščenih in prodnatih plaž - enajst jih je samo od naselja do rtaStupište - in vsaka od njih ima, kar je za otoke nenavadno, svoj izvir pitne vode.
Pristanišče varuje pred zahodnimi vetrovi okoli 200 metrov dolg valobran, na koncu katerega stoji svetilnik. Globina morja pri valobranu je do 6 metrov. Ob njem je najzaneslivejši privez za plovila. Pristan je odprt južnim vetrovom, tedaj je morja vzvalovano.
Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal Z Bl 3s. Nazivni domet svetilnika je 4 milje.
Iz zgodovine tega mesteca, ki ga prvič omenjajo v 12. stol., so se ohranili beneškautrdba iz 16. stol., renesančnacerkevGospa od Gusarice - zavetnica ribičev -, ter zanimiva renesančna Zametova hiša, samostan s cerkvijo in obrambnim stolpom iz 17. stoletja, ki stoji jugovzhodno nad mestom. Samostan s cerkvijo sv. Nikole so postavili benediktinci, ki so prišli z otoka Biševa že v drugi polovici 13. stol., današnjo podobo pa je samostan dobil 1645, ko je bila zgrajena cerkev imenovana Mustar. Ob pristanišču je kaštel z zanimivim majhnim muzejem iz leta 1585 in Zonkotovo hišo iz 16. stoletja.
Ob novi cesti proti Visu stoji na 310 mnm visokem sedlu cerkvica sv. Mihovila postavljena v 12. stoletju.
