Ime Opatija izvira iz poimenovanja benediktinske opatijesv. Jakova (Jakoba; nemško ime mesta je Sankt Jakobi) ki je prvič omenjena leta 1453. Ohranjena je samo še cerkev, ki je bila obnovljena pred drugo svetovno vojno.
Opatija - Slatina
Geografija
Kraj leži pod Učko ob glavni cestiReka – Pulj, okoli 13 km zahodno od Reke. Posebnost Opatije je 11 km dolgo obalno sprehajališče pod cipresami, hrasti in palmami Voloskega skozi Opatijo do Lovrana.
Po popisu iz leta 2021 ima mesto kot upravno območje (hrv. Grad Opátija) 10.661 prebivalcev, v samem mestu – naselju Opatija pa skoraj pol manj, 5.715.
Pri popisu prebivalstva leta 2001 je v občini živelo še 12.719 prebivalcev, v samem mestu pa 7.850. Od skupnega števila je bilo 86,9% Hrvatov. Od narodnih manjšin bivše Jugoslavije je bilo 2,67% Srbov in 2,13% Slovencev. Leta 1921 je bilo v Opatiji od dobrih 5000 prebivalcev 41% Hrvatov, 36% Slovencev in 19% Italijanov.
Glavna gospodarska dejavnost v Opatiji je turizem. V času Jugoslavije je bil znan Opatijski festival zabavne glasbe.
Zgodovina
Cerkev sv. Jakova
Na območju današnje Opatije je obstajalo naselje že v času antike. Sedanje naselje se je razvilo ob nekdanji opatiji, ki se prvič omenja leta 1453. Od kasneje porušenega samostana se je ohranila samo cerkev sv. Jakova, ki je bila postavljena leta 1506, pregrajena 1774 in leta 1939 razširjena.
Razvoj moderne Opatije se prične 1844, ko so speljali cesto do Reke in v parku, zasejenim s tropskimi rastlinami, zgradili vilo Angiolina. Razvoj sta pospešili še železniški povezavi Reke preko Ljubljane z Dunajem in Reke z Zagrebom.
Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS2069228. ISBN88-85289-67-3.
Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS255995904. ISBN978-961-92578-5-2.
