7. januar - Zaradi bolezni umre sicilski kralj Karel Anžujski, ki je tudi sicer bil eden najmočnejših evropskih vladarjev, a mu je politične ambicije prekrižal upor siciljanskih večernic. Umrl je med pripravami na vojno s kraljevino Aragon, ki jih nato nadaljujeta francoski kralj Filip III. Drzni in njegov sin, valoiški grof Karel. V južni Franciji je nastanjena vojska več kot 16.000 vitezov, 17.000 lokostrelcev in 100.000 pešakov.
pomlad: francoska invazija na Katalonijo[3]. Po sreditem odporu pade mesto Girona.
28. marec - Umre proanžujski papež Martin IV.. Nekaj dni kasneje ga nasledi Honorij IV., 190. papež po seznamu.[4] Honorij IV. prav tako sledi politiki francoskega dvora.
28. april - Francoski princ Karel Valoiški se da kronati za novega aragonskega kralja. Ker pa nima aragonske krone, mu papeški legat Jean Cholet posadi na glavo svoj klobuk, zato se novopečenega kralja oprime nehvaležen vzdevek "kralj Klobuka" (fr. roi du chapeau).
poletje, jesen - Francozi imajo popolno premoč na kopnem, toda v njihov tabor udari huda epidemija griže. Med ostalimi huje zboli tudi kralj Filip III.
1. oktober - Bitka pri Col de Panissarsu: aragonski kralj Peter III. prevzame pobudo še na kopnem in popolnoma uniči neurejeno francosko vojsko, ki jo je močno zdesketala epidemija griže. Umik dovoli le hudo bolnemu francoskemu kralju Filipu III. in njegovemu ožjemu spremstvu.
2. november - Umre aragonski in sicilski kralj Peter III.. Kraljevino Aragon z grofijo Barcelono zapusti prvorojencu Alfonzu III., drugi sin Jakob II. dobi Sicilijo. Oba starejša brata vključita v vladanje še najmlajšega Friderika.
Prvi načrt novega aragonskega kralja Alfonza III. je kaznovati strica, kralja Majorke Jakoba II., ki je proti njegovemu očetu Petru III. kolaboriral s Francozi. To leto zavzame Majorko. 1286 ↔
Mongolski imperij
Druga mongolska invazija na Vietnam: invazijsko armado vodi Kublajkanov sin Toghan. Vietnamci pod taktičnim vodstvom generala Tran Hung Daa izčrpajo Mongole z gverilsko vojno in taktiko požgane zemlje, jim onemogočijo kopenski umik, nakar jih v pomorskih bitkah premagajo. Poraz razbesni Kublajkana → 1287
jesen - Zlata horda: druga invazija Mongolov na Ogrsko. Napredovanje zaustavi visoki sneg. Mongolska vojska pod vodstvom Nogaj Kana prezimi v Transilvaniji, kjer se oskrbuje z manjšimi okoliškimi plenitvami. 1286 ↔
Ilkanat: kan Argun pošlje na Sveti sedež pismo s predlogom za novo skupno križarsko vojno proti muslimanom, predvsem egiptovskim mamelukom. Novi papež Honorij IV., zaposlen z Aragonci, mu ne odgovori.
Začetek konca Jeruzalemske kraljevine
Hospitalska utrdba Margat
25. april - Egiptovski mameluški sultan Kalavun začne oblegati utrdbo Margat, ki je v lasti reda hospitalcev. Utrdba pade mesec dni kasneje. Kalavun dovoli hospitalcem prost izhod, utrdbo pa ponovno utrdi.
29. julij - Henrik II. med prvimi ukrepi iztrga Akkon iz rok francoskih Anžujcev, ki so po smrti Karla Anžujskega še kar vztrajali v prestolnici Jeruzalemske kraljevine. 1286 ↔
Ostalo
6. januar - Poljski nadškof Jakub Świnka skliče prvo od sinod svoje nadškofije[6], v katerih zaveže svoje klerike, da namesto v nemščini pridigajo v poljščini.
30. julij - Umrlega saškega[7] vojvodo Ivana I. nasledijo njegovi trije sinovi Ivan II., Erik I. in Albert III. skupaj z njihovim stricem Albertom II., ki ima zadnjo besedo.
Angleški kralj Edvard I. nadaljuje z reformo zakonodaje. Ti. Westminsterski statut (II) vsebuje podrobneje razdelana pravila dedovanja, nedeljivosti in prenosa posesti De donis conditionalibus.
Bizantinsko cesarstvo: potem ko je njegov predhodnik Mihael VIII. Paleolog ponovno postavil na noge bizantinsko mornarico, ki jo v jedru tvori 85 vojnih galej, jo aktualni cesar Andronik II. razpusti in sklene novo pogodbo z Genovčani. S tem postane Bizantinsko cesarstvo pomorsko ponovno popolnoma odvisno od (politično muhastih) italijanskih pomorskih republik Genove in Benetk.
Verjeten nastanek Herefordskega zemljevida sveta. Dimenizije približno meter in pol upodablja znani stari svet z napol mitičnim obrobjem, v sredini zemljevida je seveda Jeruzalem.
