13. november - Križniki zavzamejo Gdansk. Večinoma poljsko mesto je bilo razdeljeno med dve stranki, od katerih se je ena poslužila pomoči Brandenburžanov, ki so osvojili celotno Pomeranijo razen citadele v Gdanski, druga pa križnikov, ki Brandenburžane premagajo iz za svojo pomoč izstavijo visok račun. Ker meščani niso pripravljeni ugoditi križnikom, le-ti okupirajo Gdansk, kar še poveča nezadovoljstvo v mestu. Mesto se upre, vendar vitezi upor kmalu zatrejo. Sodobni zgodovinarji so razdeljeni, v kakšni meri se je zgodil pokol prebivalcev mesta, ki variira od števila 60 do 10.000. 1310 ↔
25. januar - Boulogne, Francija: poroka med angleškim kraljem Edvardom II. in 12 letno francosko princeso Izabelo. Kralj Edvard II. podeli regentska pooblastila za čas odsotnosti v Franciji svojemu zaupniku Piersu Gavestonu. Ta poteza povzroči trenja na angleškem dvoru in Cerkvi.
prva polovica leta - Škotski kralj Robert Bruce huje zboli in se da na nosilih nositi od ene utrdbe do druge. Več kot tri četrt vojske ga zapusti, tako da mu ostane približno 700 vojščakov.
Angleška kraljica Izabela Francoska je že stara komaj 12 let dokazala, da ne bo privesek Edvarda II.
april - Westminster: sklic Parlamenta zahteva izgon Piersa Gavestona. Omahljivega soproga kritizira tudi kraljica Izabela, ki zagrozi z očetom Filipom IV., zato Edvard II. naposled odpravi Gavestona na Irsko za podkralja.
23. maj - Bitka pri Inverurieju, prva vojna za škotsko neodvisnost: škotska vojska hudo bolnega kralja Roberta Brucea, ki je zdrknila na velikost bataljona, odbije slabo pripravljen napad mnogo večje vojske rivalske stranke Comynov. Ko je za Roberta Brucea videti že vse izgubljeno, bolnik zleze iz postelje, si obleče šlem, se pojavi na bojišču in preprosto stre moralo napadalcev, ki si niti niso želeli frontalnega spopada.
Uničenje Buchanov: vodja Comynov grof Buchan pobegne v Anglijo in še istega leta umre. Robert Bruce v svetopisemskem duhu usode Amalečanov[1] uniči vse živo in neživo, kar pripada poraženim Comynom: pobije preostale Comynovce, ki jim ne uspe pobegniti, požge njihove gradove, domove, gospodarska poslopja, pobije živino, požge letino, itd.. Skratka, klan Comyn skoraj iztrebi.
avgust - Edvard II. se sporazume s papežem Klemenom V. za vrnitev Gavestona v Anglijo, sam pa se zaveže, da bo v Angliji pomagal uničiti templarje.
Države naslednice Mongolskega imperija
Ilkanat: Genovčani požgejo svojo kolonijo Caffo, ki jo oblega kan Tohta, in jo zapustijo. Odnosi med Genovčani in Zlato hordo ostanejo napeti naslednjih nekaj let.
Kanbalik/Dadu[2]: po letu dni potovanja prispejo trije od sedmih frančiškanskih misijonarjev v mongolsko/kitajsko prestolnico. Papeževo poverilno pismo s pečatnikom predajo tamkajšnjemu misijonarju Janezu iz Montecorvina, ki postane prvi nadškof Kanbalika.
Čagatajski kanat: ni znano kako in zakaj umre mladi čagatajski kan Kundžik. Nasledi ga musliman Taliku, ki ni član kraljeve družine, in začne z množičnim spreobračanjem v islam. Ukrep je med prebivalstvom silno nepriljubljen. 1309 ↔
Umrlega gruzijskega kralja Vahtanga III., ki je preko Ilkanata vladal zgolj mestu Tbilisi z okolico, nasledi rivalski kralj in brat David VIII., ki se je po tradiciji svojih pradedov ohranil neodvisnost v gorah južnega Kavkaza.
Kitajska: osnovano je kasnejše budistično protimongolsko uporniško gibanje Beli Lotus, iz katerega izide kitajska dinastija Ming.
1. maj → Ivan Švabski izkoristi nepazljivost nemškega kralja Alberta I., ki v momentu zapusti spremstvo, in ga umori. Morilcu uspe pobegniti, se skrivati ali pa je anonimno umorjen. Kronisti mu zaradi tega dejanja dajo neslavno ime Ivan Parricida.
Položaj avstrijskega in štajerskega vojvode nasledi njegov sin Friderik I., ki se mu ne uspe uveljaviti med volilnimi knezi, da bi ga izvolili za novega nemškega kralja.
5. oktober - Po smrti atenskega vojvode Gvida II. de la Rocheja križarski baroni izvolijo za novega atenskega vojvodo briennskega grofa Valterja V.. Trenutek krize okoli nasledstva izrabijo sosednji Bizantinci, Tesalci in Epirci, ki napadejo vojvodino. 1309 ↔
27. november - S šestimi elektorskimi glasovi proti enemu je za novega nemškega kralja izvoljen luksemburški grof Henrik VII.[5]1309 ↔
Sedem nemških volilnih knezov z grbi.
Ogrska: transilvanski oligarh Ladislav Kán izpusti iz zapora madžarskega protikralja Otona III. Wittelsbaškega, ki se vrne nazaj na Bavarsko, z zaplenjeno krono pa še naprej izsiljuje edinega preostalega pretendenta anžujskega princa Karla Roberta.↓
december → Sinoda pod vodstvom papeškega legata potrdi Karla Roberta za kralja Ogrske in zahteva Krono Svetega Štefana od Ladislava Kána, kar le-ta zavrne. Večini madžarskega plemstva ustreza aktualno stanje anarhije. 1309 ↔
Švedska, Danska: poniževanje švedskega kralja Birgerja Magnussona, ki ga držita zaprtega mlajša, a sposobnejša brata, se ne konča. V konflikt naposled poseže danski kralj Erik Menved. Brata kralja izpustita, prej pa ga še razlastita, zato se kralj zateče na Dansko.
Umrlega sardinskega vladarja Arboreje Andreja nasledi mlajši brat Marijan III.
↑V obdobju šogunata je sploh izrazita redkost, da japonski cesar umre med opravljanjem (ceremonialne) funkcije in prej ne abdicira v korist bližnjega sorodnika, sam pa se umakne v samostan.
↑Kot luksemburški grof je vazal francoskega kralja.
