Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko

Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko:


1960. 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969
1970. 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
1980. 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
1990. 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
2000. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Prihodnost
ZDA 156+(11+2)
SZ Rusija 78+26
Kitajska 2
Skupaj 262+(11+2)
  • Podorbitalni poleti: 3+(11+2)
  • Poleti v tirnici Zemlje: 249
  • Poleti v tirnici Lune: 3
  • Pristanki na Luni: 6
    Šteje se država izdelovalka plovila ali kraj izstrelitve

Niso se še natančno dogovorili, kaj pomeni vesoljski polet s človeško posadko. V ZDA je vesoljski polet določen kot polet nad višino 50 milj, Mednarodna aeronavtična zveza (FAI) pa določa vesoljski polet nad 100 km (Kármánova ločnica). Do leta 2003 moramo tako upoštevati še 13 ameriških podorbitalnih poletov, vsi s preskusnim raketnim letalom North American X-15 (poleti 62, 77, 87, 90, 91, 138, 143, 150, 153, 174, 190, 191, 197). Dva od njih, 90. in 91. sta bila nad 100 km. Rusi so s satelitom brez posadke preskušali nizko krožnico na višini okoli 100 km in z njim nekajkrat obleteli Zemljo, vendar je satelit kmalu prenehal delovati. Podrobnejši podatki o tem niso znani.

Prav tako se ne skladajo z določitvijo vsi poleti sovjetskega vesoljskega programa Vostok, ker so se vsi kozmonavti izstrelili iz kapsul, po definiciji pa mora pilot ostati v kabini od vzleta do pristanka, vendar to dejstvo večinoma zanemarjajo, saj so drugi elementi teh poletov več kot zgovorni v primerjavi s tedanjimi ameriškimi.

Od naštetih poletov so bili 3 poleti v tirnici drugega nebesnega telesa (Lune), 6 pa pristankov na drugem nebesnem telesu - Luni.

Okoli leta 2030 pričakujejo prvi polet na Mars

Vesoljska plovila s človeško posadko (vesoljske ladje), ki niso ali še niso letele: