XXIV. zimske olimpijske igre so bile 24. zimske olimpijske igre zapovrstjo. Začele so se 4. februarja 2022 in končale 20. februarja 2022. Zimske olimpijske igre je prvič gostil Peking, ki je pred tem že gostil poletne olimpijske igre 2008. S tem je postal prvo mesto, kjer so bile prirejene tako poletne kot zimske igre in je največje gostiteljsko mesto v zgodovini zimskih olimpijskih iger.
Igre 2022 so bile predmet različnih pomislekov in polemik, povezanimi tudi s kršitvami človekovih pravic na Kitajskem, vključno z genocidomUjgurov, ki je bil povod za pozive k bojkotu iger.[1][2] Več zahodnih držav na čelu z ZDA, Združenim kraljestvom in Kanado je razglasilo diplomatski bojkot, kar pomeni, da se iger ni udeležil noben uradni predstavnik teh držav, udeležba športnikov pa je potekala normalno. Diplomatski bojkot je razglasila tudi Indija zaradi ozemeljskega konflikta s Kitajsko.[3]
Tako kot na poletnih olimpijskih igrah, ki so potekale šest mesecev prej v Tokiu, je pandemija covida-19 tudi v Pekingu zahtevala izvajanje zdravstvenih in varnostnih protokolov, vključno z omejitvami javne udeležbe na igrah. Prireditelji so izvajali stroge epidemiološke ukrepe in so vzpostavili »olimpijski mehurček«, v katerem so bili vsi člani ekip ločeni od javnosti. Več deset športnikov je zaradi pozitivnega rezultata testiranja ob prihodu moralo v izolacijo, kar je povzročilo težave s pripravami.[4] Slovenski biatlonec Klemen Bauer je zaradi pogoja precepljenosti za tekmovalce odpovedal udeležbo.[5]
Izbira gostitelja
31. julija 2015 je Mednarodni olimpijski komite na 128. zasedanju v Kuala Lumpurju odločal o gostitelju Zimskih olimpijskih iger 2022. Za gostitelja je bil s tesnim izidom določen kitajski Peking.
Zasnova medalj iger je bila predstavljena 26. oktobra 2021. Koncept temelji na tradicionalni kitajski astronomiji in astrologiji, saj so igre sovpadale s prazniki kitajskega novega leta.[7] Uniforme za podeljevalce medalj na podelitvi medalj so bile predstavljene januarja 2022, oblikovala sta jih Centralna akademija za likovno umetnost in Pekinški inštitut za modno tehnologijo.[8]
Norveška je bila na drugih zimskih olimpijskih igrah zapored najuspešnejša država udeleženka s 37 medaljami, od tega 16 zlatih, kar je rekordno število zlatih medalj na enih zimskih olimpijskih igrah. Druga je bila Nemčija, tretja pa gostiteljica Kitajska, za obe državi je bila to najuspešnejša udeležba na zimskih olimpijskih igrah dotlej.[9] Ekipa, ki je zastopala Ruski olimpijski komite (zaradi sistemskega dopinga ruski športniki tako kot na prejšnjih nekaj igrah niso smeli nastopati pod rusko zastavo[10]), je osvojila šest zlatih medalj in deveto mesto na lestvici, kanadska ekipa, tradicionalno ena najmočnejših, pa le štiri zlate medalje, zato je Kanada prvič po letu 1988 izpadla iz prve deseterice.[11][12]
Slovenska ekipa je osvojila sedem medalj, od tega dve zlati, s čimer je bila petnajsta na lestvici, po številu medalj na prebivalca pa druga. Večino medalj so osvojili smučarski skakalci.[13]
