Genocid

Genocíd (grško genos - rod + latinsko occidere - ubiti) ali rodomòr je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino.

Izvor

Poljski Jud Rafael Lemkin, po poklicu pravnik, je bil avtor skovanke genocid, ki se je v obtožnici prvič pojavila na devetem Nürnberškem procesu.[1]

Genocid in pravo

Po sklepu Generalne skupščine Organizacije združenih narodov je bil genocid razglašen kot zločin proti človeštvu dne 9. decembra 1948. V mednarodnem pravu genocid ureja Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.[2] Slovenija je podpisnica konvencije o genocidu od leta 1950.[3][4] V 2. členu konvencije je genocid definiran kot katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino:

  • pobijanje pripadnikov take skupine,
  • povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb pripadnikom take skupine,
  • naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja,
  • uvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v skupini,
  • prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino.

Enako se glasi definicija iz 6. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998.[5]

Genocid v slovenskem pravu

V Sloveniji genocid obravnava Kazenski zakonik Republike Slovenije in sicer v 14. poglavju »Kazniva dejanja zoper človečnost«.[6]

Tako 100. člen opredeljuje:

Kdor ukaže ali stori z namenom, da bi v celoti ali delno uničil neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino, naslednja dejanja:

  • pobijanje pripadnikov takšne skupine,
  • povzročanje hudih telesnih poškodb ali okvar duševnega zdravja pripadnikom takšne skupine,
  • naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja,
  • izvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v takšni skupini,
  • prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino,
se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti kakšni skupini zaradi razlogov iz osme alineje 101. člena

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ »Raphael Lemkin and the Genocide Convention | Facing History & Ourselves«. www.facinghistory.org. 12. maj 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2023.
  2. ↑ Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. (angleško) (Pridobljeno 8. 2. 2010)
  3. ↑ Ukaz o ratifikaciji Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Pridobljeno 8. 2. 2010)
  4. ↑ Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij organizacije združenih narodov... (Pridobljeno 8. 2. 2010)
  5. ↑ Zakon o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, Uradni list RS MP 29/2001, str. 1929. (Pridobljeno 8. 2. 2010)
  6. ↑ Kazenski zakonik, Uradni list RS 55/08 str. 5866. (Pridobljeno 8. 2. 2010)

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Genocid.
Poglejte si besedo genocid ali Genocid v Wikislovarju, prostem slovarju.
Stub icon

Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.