Področja kjer se govori večinsko srbohrvaško (2005).
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006)
Izraz srbohrvaški jezik se je v obdobju jugoslovanske države uporabljal kot krovni termin za osrednji južnoslovanski jezikovni sistem, vključujoč naroda Hrvatov in Srbov, kasneje pa tudi Bošnjakov in Črnogorcev. Po razpadu jugoslovanske države se hrvaščina, srbščina, bosanščina in črnogorščina opredeljujejo kot samostojni jeziki. Jezikoslovci dokazujejo, da je srbohrvaški jezik tudi po razpadu SFRJ en jezik, definiran kot policentrični standardni jezik, podobno kot npr. nemščina, angleščina in francoščina: govori se v nekaj državah in ima zato več središč; vsako središče ima svojo nacionalno varianto z lastnimi kodificiranimi razločevalnimi normami.[6][7][8][9] Do leta 1990 je bil srbohrvaški jezik netipični policentrični jezik, ker se je uporabljal znotraj ene države,[10] po razpadu SFRJ pa je postal tipični policentrični jezik, saj se uporablja v nekaj državah.[11]
U pogledu ispušnih plinova i zagađivanja zraka u Jeruzalemu, bilo bi potrebno poduzeti mjere sigurnosti!
U pogledu ispušnih gasova i zagađivanja vazduha u Jerusalemu, bilo bi potrebno preduzeti mjere bezbjednosti!
U pogledu izduvnih gasova i zagađivanja vazduha u Jerusalimu, bilo bi potrebno preduzeti mere bezbednosti!
Opombe
↑ 1,01,1Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.
Sklici
↑Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
↑Bunčić, Daniel (2008). »Die (Re-)Nationalisierung der serbokroatischen Standards«. V Kempgen, Sebastian (ur.). Deutsche Beiträge zum 14. Internationalen Slavistenkongress, Ohrid, 2008. Welt der Slaven (v nemščini). München: Otto Sagner. str. 93. OCLC238795822.
↑Gröschel, Bernhard (2009). Das Serbokroatische zwischen Linguistik und Politik: mit einer Bibliographie zum postjugoslavischen Sprachenstreit. Studies in Slavic Linguistics, Bd. 34 (v nemščini). München: Lincom Europa. str. 127. ISBN978-3-929075-79-3. OCLC428012015. (COBISS).
↑Ammon, Ulrich (1995). Die deutsche Sprache in Deutschland, Österreich und der Schweiz: das Problem der nationalen Varietäten (v nemščini). Berlin & New York: Walter de Gruyter. str. 46. OCLC33981055.
