Rusinščina

Rusinščina
русиньский язык, русиньска бесїда rusyn’skyj jazyk, rusyn’ska besjida
PodročjeUkrajina, Slovaška, Poljska, Madžarska, Romunija, Srbija, Hrvaška, Češka
Št. maternih
govorcev
[1]
Popis prebivalstva: 70.374. To so številke iz državnega statističnega urada:
Uradni status
Uradni jezik
 Vojvodina [9]
Manjšinski jezik:
 Hrvaška
 Poljska
Zastava Romunije Romunija
 Srbija
Zastava Slovaške Slovaška
Jezikovne oznake
ISO 639-3rue
Glottologrusy1239
Linguasphere53-AAA-ec < 53-AAA-e
(variacije: 53-AAA-eca do 53-AAA-ecc)
{{{mapalt}}}
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske. V Srbiji se ponekod v Vojvodini govori panonska rusinščina, ki jo nekateri štejejo k rusinščini, drugi pa jo uvrščajo med zahodnoslovanske jezike.

Standardizacija jezika je otežena, saj se govorci nahajajo v štirih različnih državah. Številni Rusini živijo razseljeni tudi drugod po svetu (Kanada, ZDA). Na Univerzi v Užgorodu se ukvarjajo s standardizacijo rusinščine. Sestavili so tudi slovar rusinskega knjižnega jezika.[10]

Natančnega števila govorcev ne poznamo, ocene se pa gibljejo do enega milijona. Prva država, ki je uradno priznala rusinščino, in sicer panonsko rusinščino, kot uradni jezik, je bila Jugoslavija. Leta 1995 je rusinščina tudi na Slovaškem dobila status manjšinskega jezika in je uradni jezik v občinah z več kot 20 % rusinsko govorečega prebivalstva. Posebno je standardizirana t. i. lemkovščina, ki je rusinsko narečje na Poljskem.[11]

Prva slovnica rusinščine Карпаторусский букварь (Karpatorusskij bukvar') je bila izdana leta 1931,[12] naslednja, Перша книжечка для народных школ. (Bukvar. Perša knyžečka dlja narodnŷch škol), je izšla leta 1935.[13]

Knjižne norme

Na Prvem rusinskem jezikovnem kongresu novembra 1. 1992 je bil sprejet »romski model«, s ciljem, da bi se ustanovile štiri različne norme za štiri države, v katerih živi znatna skupina Rusinov, na Slovaške, v Vojvodni, Ukrajini in na Poljskem (Madžarska sekcija se je odločila, da bo prevzela slovaški rusinski standard[14]). Uveljavljeni sta že dve knjižni normi rusinščine, in sicer na Slovaškem in v Vojvodini, Rusini Ukrajine (Zakarpatje) in Poljske (Lemkovsko področje) pa svojih norm še niso kodificirali. Hkrati pa rusinski znanstveniki in pisci delajo na tem, da bi nastala »peta norma« ali kojne, ki bi se rabila kot skupni knjižni jezik vseh Rusinov.[15]

Abeceda

Črke rusinske abecede
Velika črka Mala črka Prečrkovanje Izgovor Opombe
А а a /a/
Б б b /b/
В в v /v/
Г г h /ɦ/
Ґ ґ g /g/
Д д d /d/
Е е e /je/
Є є je /je/
Ё ё jo /ʏ/ Panonska rusinščina te črke ne pozna.
Ж ж ž /ʒ/
З з z /z/
И и y /ɪ/
І і i /i/ Panonska rusinščina te črke ne pozna.
Ы ы y /ɨ/ Panonska rusinščina te črke ne pozna.
Ї ї ji /ji/
Й й j /j/
К к k /k/
Л л l /l/
М м m /m/
Н н n /n/
О о o /o/
П п p /p/
Р р r /r/
С с s /s/
Т т t /t/
У у u /u/
Ф ф f /f/
Х х x, ch /x/
Ц ц c /ts/
Ч ч č /ʧ/
Ш ш š /ʃ/
Щ щ šč /ʃʧ/
Ѣ ѣ /ji/,/i/ V rabi do 2. svetovne vojne.
Ю ю ju /ju/
Я я ja /ja/
Ь ь ′ /ʲ/ Mehki znak
Ъ ъ ′ Trdi znak; panonska rusinščina te črke ne pozna.

Sklici

  1. ↑ Rusinščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
  2. ↑ Statistical Office of the Slovak Republic. »Population and Housing Census 2011: Table 11. Resident population by nationality – 2011, 2001, 1991« (PDF). Statistical Office of the Slovak Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. aprila 2012. Pridobljeno 22. marca 2012.
  3. ↑ Republic of Serbia, Republic Statistical Office (24. december 2002). »Final results of the census 2002« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. marca 2009. Pridobljeno 16. decembra 2010.
  4. ↑ State Statistics Committee of Ukraine. »About number and composition population of UKRAINE by data All-Ukrainian population census 2001 data«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2008. Pridobljeno 16. decembra 2010.
  5. ↑ »Home« (PDF). Central Statistical Office of Poland. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 16. januarja 2013. Pridobljeno 22. marca 2012.
  6. ↑ »Republic of Croatia – Central Bureau of Statistics«. Crostat. Pridobljeno 5. septembra 2010.
  7. ↑ »1.28 Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001«. Hungarian Central Statistical Office. 2001. Pridobljeno 28. februarja 2012.
  8. ↑ »Obyvatelstvo podle věku, mateřského jazyka a pohlaví«. Pridobljeno 2. novembra 2012.
  9. ↑ »The Statue of the Autonomous Province of Vojvodina«. Skupstinavojvodine.gov.rs. Pridobljeno 7. avgusta 2012.
  10. ↑ Kincsünk: a szó (58.) (e-nepujsag.ro)
  11. ↑ Best, Paul Joseph; Moklak, Jarosław, eds. (2000). The Lemkos of Poland : articles and essays. Carpatho-Slavic Studies 1–3. New Haven, Cracow: Carpatho-Slavic Studies Group, Historia Iagellonica Press. ISBN 978-83-912018-3-1
  12. ↑ Vyslockij, Dymytrij (1931). Карпаторусский букварь [Karpatoursskij bukvar'] (v Rusyn). Cleveland.
  13. ↑ Trochanovskij, Metodyj (1935). Буквар. Перша книжечка для народных школ. (Bukvar. Perša knyžečka dlja narodnŷch škol.) (v Rusyn). Lviv.
  14. ↑ Magocsi, Paul Robert, Hladnik, Mira. "Znanstveni seminar o kodifikaciji rusinskega jezika." Slavistična revija (1993) 41, št.2, (1993), str.270–272.
  15. ↑ Magocsi, Paul Robert. "Rodil se je nov slovanski jezik." Slavistična revija letnik 43. številka 3 (1995) str. 408–410.
Stub icon

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.