Seznam madžarskih vladarjev

Apostolski kralj Ogrske
Magyar király
Zadnji vladar
Karel IV.
(21. november 1916 - 11. november 1918)
Podatki
NagovorNjegovo apostolsko veličanstvo
Prvi nosilecŠtefan I.
Zadnji nosilecKarel IV.
Uveljavitev25. december 1000
Opustitev16. november 1918
RezidencaBudimski grad
Imenujededen naziv
PretendentKarl von Habsburg

Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).

Kneževina Ogrska je bila ustanovljena okoli leta 895 po madžarski osvojitvi Karpatskega bazena v 9. stoletju. Kraljevina Ogrska je obstajalo od leta 1000/1001 s kronanjem kralja Štefana I. Dinastija Árpád, potomci velikega kneza Árpáda po moški liniji, je Ogrski vladala neprekinjeno od leta 895 do 1301. Krščanstvo kot državno vero Ogrske je sprejel kralj Štefan, kralji iz dinastije Árpád pa so uporabljali naziv "apostolski kralj". Dinastija Árpád je dala katoliški cerkvi več svetnikov in blaženih kot katera koli druga rodbina,[1] zato je bila od 13. stoletja pogosto imenovana "Sorodstvo svetih kraljev". Árpádovci so štiristo let vladali Karpatskemu bazenu in s svojimi obsežnimi dinastičnimi povezavami vplivala na skoraj vso Evropo.[2] Dinastija je po moški strani izumrla leta 1301 s smrtjo kralja Andreja III. Vsi naslednji ogrski kralji, z izjemo Matije Korvina, so bili kognatski potomci dinastije Árpád. Po prvi svetovni vojni se je kralj Karel IV. leta 1918 "odpovedal sodelovanju" v državnih zadevah, ni pa abdiciral. Ogrska je kot kraljevina obstajala tudi od leta 1920 do 1946, čeprav ni imela kralja.

Poglavarji pred osvojitvijo Panonske nižine

Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar
Levedi
Levedias, Lebedias, Lebedi
? ok. 850 (?) hazarska princesa prvi knez
Álmoš
Almoš, Almuš
ok. 850 ok. 895 neznano kende ali gyula

sin Ügyeka in Emese

Kursan
Kücsid, Kusál, Cussan, Cusa
ok.? ok. 904 neznano kende ali gyula

sin poglavarja Konda in brat poglavarja Kaplona; umorjen na banketu v Bratislavi leta Leta 904 ali 906

Vekiki knezi

Dinastija Árpád

Seznam vladarjev v prvi polovici 10. stoletja je pogosto sporen, saj je madžarski narod sestavljalo več plemen, ki so jih vodili različni voditelji. Najpogosteje predlagani so naslednji knezi:

Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar
Árpád
ok. 895 ok. 907 Sin velikega kneza Álmoša; madžarska osvojitev Panonske nižine,
Zoltán
ok. 907 ok. 947 Menumorutova hčerka Znan tudi kot Zaltas. Najmlajši sin velikega kneza Árpáda.
Fajsz
ok. 947 ok. 955 Sin Jutoča/Jutaša, vnuk velikega kneza Árpáda.
Taksony
ok. 955 ok. 972 "Kumanska gospa", hazarska, pečeneška ali bolgarska princesa Sin velikega kneza Zoltána/Zaltaša.
Géza
ok. 972 997 Sarolt, hčerka Gyule Transilvanskega Sin velikega kneza Taksonyja.
Štefan I.
997 1000 Blažena Gizela Bavarska

996

Sveti Štefan. Zadnji ogrski veliki knez in prvi ogrski kralj. Premagal je rivalske madžarske poglavarje in uveljavil svojo zahtevo, da združi in vlada vsem deželam, v katerih prevladujejo madžarski gospodje.

Kralji

Dinastija Árpád (1000-1301)

Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar
Štefan I.
25. december 1000 15. avgust 1038 Blažena Gizela Bavarska Sin velikega kneza Géze. Prvi ogrski kralj, okronan 25. decembra 1000. Krščanstvo je postalo uradna vera Ogrskega kraljestva.
Peter Orseolo
Prvičː 15. avgust 1038 september 1041 Judita Schweinfurtska Nečak Štefana I. in vnuk velikega kneza Géze.
Samuel Aba
september 1041 5. julij 1044 Hčerka velikega kneza Géze. Vodja plemena Kabarov. Svak Štefana I.
Peter Orseolo
Drugičː 1044 1046 Judita Schweinfurtska Po vrnitvi na prestol je bil kmalu odstavljen.
Andrej I.
september 1046 december 1060 Anastazija Kijevska Pravnuk velikega kneza Taksonyja. Sin Vazula, bratranca Štefana I. Po Vatovem uporu ponovno vzpostavil oblast Árpádov.
Béla I.
6. december 1060 11. september 1063 Richeza Poljska Pravnuk velikega kneza Taksonyja. Sin Vazula, bratranca Štefana I., in mlajši brat Andreja I.
Solomon
11. september 1063 14. marec 1074 Judita Švabska Sin Andreja I.
Géza I.
14. marec 1074 25. april 1077 Sofija Loonska

Sinadena

Sin Béle I.
Ladislav I.
25. april 1077 29. julij 1095 Adelajda Rheinfeldenska Sin Béle I. in Richeze Poljske. Od leta 1091 do 1095 kralj Hrvaške.
Koloman
29. julij 1095 3. februar 1116 Felicija Sicilska

Eufemija Kijevska

Sin Géze I. in Sofije. Od leta 1097 do 1116 kralj Hrvaške. Hrvaška je vstopila v personalno unijo z Ogrsko (1102–1918).
Štefan II.
3. februar 1116 11. marec 1131 hčerka Roberta I. Kapuanskega

Adelajda Riedenburška

Sin Kolomana in Felicije Sicilske.
Béla II. Slepi
11. marec 1131 13. februar 1141 Helena Srbska Vnuk Géze I. in bratranec Štefana II.
Géza II.
13. februar 1141 31. maj 1162 Eufrozina Kijevska Sin Béle II. in Helene Srbske.
Štefan III.
31. maj 1162 4. marec 1172 Neža Avstrijska Sin Géze II. in Eufrozine Kijevske.
Ladislav II.
31. julij 1162 14. januar 1163 Judita Poljska Sin Béle II. in Helene Srbske. Uporniški protikralj in mlajši brat Géze II.
Štefan IV.
27. januar 1163 11. april 1165 Marija Komnena Sin Béle II. in Helene Srbske.
Béla III.
4. marec 1172 23. april 1196 Neža Antioška

Margareta Francoska

Sin Géze II. in Eufrozine Kijevske. Nekdanji dedič Bizantinskega cesarstva.
Emerik
23. april 1196 30. november 1204 Konstanca Aragonska Sin Béle III. in Neže Antioške.
Ladislav III.
30. november 1204 7. maj 1205 Sin Emerika in Konstance Aragonske. Umrl kot otrok.
Andrej II.
7. maj 1205 21. september 1235 Gertruda Meranijska

Jolanda Courtenayska

Emerikov brat.
Béla IV.
21. september 1235 3. maj 1270 Marija Laskarina Sin Andreja II., "drugi ustanovitelj kraljestva" po prvi mogolski invanziji (1241–1242).
Štefan V.
3. maj 1270 6. avgust 1272 Elizabeta Kumanska Sin Béle IV. in Marije Laskarine.
Ladislav IV.
6. avgust 1272 10. julij 1290 Elizabeta Sicilska Sin Štefana V. Neuspešna mongolska invazija. Živel kot nomad med Kumani.
Andrej III.
4. avgust 1290 14. januar 1301 Elizabeta Sicilska Vnuk Andreja. II, rojen v Benetkah. Zadnji vladar iz dinastije Árpád.

1301–1541

Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Venčeslav 1301 1305 Češki kralj, izvojen je bil tudi za ogrskega kralja, a ni bil vsesplošno priznan.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Oto Bavarski (Béla V.) 6. december 1305 1308 Bavarski vojvoda, ni bil vsesplošno priznan kralj.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Karel I. (I. Károly) 20. avgust 1310 16. julij 1342 Začetnik anžujske dinastije na Ogrskem.
Ludvik Veliki (Nagy Lajos) 16. julij 1342 11. september 1382 Leta 1370 postane tudi poljski kralj.
Marija I. (I. Mária) 11. september 1382 17. maj 1395 Poročena s Sigismundom Luksemburškim.
Karel Mali (Kis Károly) 31. december 1385 24. februar 1386 Tudi neapeljski kralj, opozicija Mariji.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Sigismund I. (Zsigmond) 31. marec 1387 9. december 1437 kasneje tudi rimsko-nemški kralj (1410), češki kralj (1419) in cesar Svetega rimskega cesarstva (1433).
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Albert I. 1. januar 1438 27. oktober 1439 Sigismundov svak, tudi rimsko-nemški, češki kralj in avstrijski nadvojvoda.
Spor okoli nasledstva med Vladislavom I. in Ladislavom Posmrtnim
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Vladislav I. 15. maj 1440 10. november 1444 Tudi poljski kralj.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Ladislav V. 15. maj 1440 23. november 1457 Rojen leta 1440 po očetovi smrti. Večino življenja preživi v ujetništvu.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
János Hunyadi (Hunyadi János) 1446 1453 Vladal je kot regent. Dosegel je velike vojaške uspehe v bojih z Osmani
Matija Korvin (Corvin Mátyás ali Hunyadi Mátyás) 24. januar 1458 6. april 1490 Sin Jánosa Hunyadija, tudi češki kralj
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Vladislav II. 15. julij 1490 13. maj 1516 tudi češki kralj
Ludvik II. 13. maj 1516 29. avgust 1526 Tudi češki kralj; ubit je bil v bitki pri Mohaču
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Spor nasledstva med Ferdinandom Habsubrškim in Ivanom Zapoljo po Ludvikovi smrti in osmanski invaziji.
Ferdinand I. Habsburški (Ferdinánd) 16. december 1526 25. julij 1564 Zahteva ogrski prestol na podlagi sporazuma med Jagelonci in Habsburžani.

1541–1780

Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Ivan I. (Szapolyai János) 10. november 1526 22. julij 1540 Pretendent na prestol s podporo ogrskega plemstva in kasneje Sulejmana Veličastnega.
Ivan II. (Szapolyai János Zsigmond) 22. julij 1540 16. avgust 1570 Sin Ivana Zapolje; leta 1570 se odpove prestolu v korist Maksimiljana II.
Ogrska razpade na tri dele: osmansko Ogrsko, habsburško Ogrsko in Transilvanijo. Prikazani so samo habsburški vladarji.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Maksimilijan (I. Miksa) 8. september 1563 12. oktober 1576  
Rudolf I. 25. september 1572 26. junij 1608  
Matija II. (II. Mátyás) 26. junij 1608 20. marec 1619  
Ferdinand II. 1. julij 1618 15. februar 1637  
Ferdinand III. 8. december 1625 2. april 1657  
Ferdinand IV. 16. junij 1647 9. julj 1654  
Leopold I. (I. Lipót) 27. junij 1655 5. maj 1705 Habsburžani začnejo na jug Ogrske naseljevati Srbe (1690) in Nemce (1682–1699).
Leta 1699 je po porazu Osmanov v veliki turški vojni vsa Ogrska združena pod habsburško vladavino.
Jožef I. (I. József) 9. december 1687 17. april 1711  
Karel III. (III. Károly) 11. april 1711 20. oktober 1740 Začetek velikega naseljevanja Nemcev na Ogrsko (1720–1800).
Marija II. Terezija (II. Mária Terézia) 20. oktober 1740 29. november 1780 Uživala je veliko podporo ogrskega plemstva.

1780–1944

Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Jožef II.
(II. József)
29. november 1780 20. februar 1790  
Leopold II.
(II. Lipót)
20. februar 1790 1. marec 1792  
Franc II.
(I. Ferenc)
1. marec 1792 2. marec 1835  
Ferdinand V.
(V. Ferdinánd)
28. september 1830 2. december 1848 Bil je epileptik in duševni bolnik. Zaradi revolucije je 1848 odstopil v korist svojega nečaka Franca Jožefa. Umrl je leta 1875.
Franc Jožef
(I. Ferenc József)
2. december 1848 21. november 1916 Z rusko pomočjo je leta 1849 zadušil madžarsko revolucijo. S preoblikovanjem Avstrijskega cesarstva v Avstro-Ogrsko je bil leta 1867 okronan za ogrskega kralja.
Karel IV.
(IV. Károly)
21. november 1916 16. november 1918 Vladal je do novembra 1918, ko je razglasil da se ne bo več udejstoval v državnih zadevah, toda ni abdiciral. Neuspešno je dvakrat poskusil obnoviti monarhijo. Umrl je v izganstvu leta 1922.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Miklós Horthy 1. marec 1920 3. november 1944 Admiral Horthy je (kot regent) uradno predstavljal ukinjeno madžarsko monarhijo, kljub poskusom zadnjega kralja Karla, da bi spet pridobil madžarski prestol. Država je bila tako kraljevina brez kralja. Leta 1921 je madžarski parlament tudi dokončno odstavil Habsburžane.

Viri in reference

[3]
[4][5][6][7]

  1. Horváth-Lugossy, Gábor; Makoldi, Miklós (2022). Kings and Saints - The Age of the Árpáds (PDF). Budapest, Székesfehérvár: Institute of Hungarian Research. str. 15, 21, 35, 41. ISBN 978-615-6117-65-6.
  2. Makoldi, Miklós (2022). Kings and Saints - The Age of the Árpáds (PDF). Budapest, Székesfehérvár: Institute of Hungarian Research. str. 22. ISBN 978-615-6117-65-6.
  3. Allan Ellenius, Wim Blockmans, European Science Foundation; The Origins of the Modern State in Europe: 13th to 18th Centuries, Oxford University Press, 1998
  4. Bálint Hóman, Gyula Szekfű, Gyula Szekfu; Magyar történet; Királyi Magyar Egyetemi Nyomda, 1938
  5. Štefan Holčík; Korunovačné slávnosti, Bratislava 1563–1830, Tatran, 1986
  6. Jenő Vértesy; Kölcsey Ferencz, Nyomatott a Magyar királyi Egyetemi könyvnyomdában, 1885
  7. Slovenská akadémia vied; Historický časopis, Vydatelʹstvo Slovenskej akadémie vied, 1985

Glej tudi