Po smrti Stenkila je izbruhnila bitka v monarhiji. Različni viri govorijo o različnih dolžinah vladanja kraljev, zato so razmere od leta 1066 do leta 1088 celotno nejasne.
hči kralja Valdemarja IV. žena švedskega norveškega kralja Haakona VI. ustanoviteljica Kalmarske zveze, ki je povezala vse skandinavske države za več kot stoletje
sin princa Gustava Adolfa, najstarejšega sina kralja Gustava VI. Adolfa
Nasledstvo na švedski prestol
Od leta 1980 uporablja Švedska čisto primogenituro, kar pomeni, da sinovi nimajo več prednosti pred hčerami[2]. Zaradi te spremembe je položaj prestolonaslednika izgubil kraljevi sin in dobila jo je kraljeva najstarejša hčerka, njegov najstarejši otrok. Pravico do nasledstva imajo samo potomci kralja Karla XVI. Gustava.
↑»Njegovo veličanstvo kralj Karl XVI. Gustav - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. junija 2010. Pridobljeno 31. maja 2015. Kralj Karl Gustav in kraljica Silvija imata tri otroke: prestolonaslednico Viktorijo, rojeno 14. julija 1977, princa Karla Filipa, rojenega 13. maja 1979 in princeso Magdaleno, rojeno 10. junija 1982. Po spremembi ustave dednega nasledstva na švedski prestol je prvi v vrsti nasledstva najstarejši otrok.Arhivirano 2010-06-23 na Wayback Machine.