21. april - Dunaj: oglejski patriarh Lodovico della Torre, ki se nahaja v ujetništvu, pod prisilo podpiše mirovni sporazum z avstrijskim vojvodom Rudolfom IV., v katerem Habsburžanom prepusti velik del ozemlja patriarhata. Za patriarha se zavzame rimsko-nemški cesar in habsburški rival Karel IV. Luksemburški, zato Rudolf IV. ne postavi prevelikih zahtev in patriarha po podpisu sporazuma izpusti. 1365 ↔
Grofijo La Marche nasledi sin Peter II., ki pa prav tako smrtno ranjen v isti bitki umre še nekaj dni kasneje. Grofija pripade mlajšemu bratu Ivanu I..
maj - Normandija: navarski kralj Karel II., ki ima pretenzije do Burgundije, poskuša z vstajo v Normandiji, kjer ima številne privržence. Upor spodleti, kar pa ga ne zaustavi. 1364 ↔
3. junij - Več združenih tolp Tard-Venus v velikosti več tisoč razbojnikov poskuša opleniti papeški Avignon in se zato odpravi proti jugu Francije. V okolici Montpensierja jih razbije bataljon kastiljske vojske, ki jo vodi kastiljski kronski princ Henrik II., vendar se Tard-Venus po odhodu Kastiljcev hitro regrupirajo in nadaljujejo s sitnostmi. Med drugimi pretrgajo oskrbovalne poti do Avignona. 1363 ↔
junij - Soria, Kastilija: kralja Peter Kastiljski in Karel II. Navarski skleneta zavezništvo. ↓
→ Še istega leta se obnovi vojna dveh Petrov. Aragonski kralj Peter IV. je ujet popolnoma nepripravljen. Kastiljcem in Anglo-Navarcem uspe zavzeti nekaj obmejnih utrdb. 1363 ↔
13. oktober - Angleški Parlament: kancler Anglije prvič nagovori angleški Parlament v angleščini in ne v zakonodajni francoščini, kot je bila ustaljena navada. Zakonodajna francoščina je sicer v uporabi še naslednji stoletji, vendar njen pomen upada, prav tako pa jezikovno stagnira.
november - V Angliji je ustanovljena tretja vojvodina. Naziv 1. vojvoda Clarence dobi mlajši sin Edvarda III. Lionel Antwerpenski.
13. november - John Gaunt, tretji od petih sinov Edvarda III., postane novi vojvoda Lancaster (1.). V Angliji, Walesu in Franciji poseduje vsaj 30 gradov. Njegovo spremstvo je približno tako veliko kot kraljevo.
Skandinavija
15. februar - Švedsko plemstvo razglasi švedskega kronskega princa in hkrati norveškega kralja Hakona VI. za novega švedskega kralja. Njegov oče, švedski kralj Magnus IV. in sin se v strahu pred dansko nevarnostjo in na pobudo Hanzeatske lige kmalu pobotata. Novi švedski (so)kralj s tem razočara tamkajšnje plemiče. ↓
april → Flota Hanzeatske lige pleni po obalah Danske in Skanije. Zavzamejo in oplenijo København. ↓
16. januar - Povodenj na dan Svetega Marcela: orkanski vihar opustoši obale Severnega morja in zahteva najmanj 25.000 žrtev, največ na Nizozemskem, v severni Nemčiji in na Danskem. Popolnoma in z vsemi prebivalci je uničeno severno frizijsko mesto Rungholt, ki si ne opomore nikoli več.
Bitka pri Sinjih vodah: več uspeha kot s križniki imajo Litvanci s širjenjem oblasti na ozemlja razdeljenih ruskih kneževin in Zlate horde. V tem ali pa naslednjem letu litovski veliki knez Algirdas v omenjeni bitki premaga Tatare. Litva dobi izhod na Črno morje.
26. maj - Po smrti neapeljskega kralja Ludvika I., ki je vladal zgolj po pravici soproge Ivane I., slednja obdrži oblast v kraljestvu. Samska in še brez otrok začne sprejemati nove snubce, s katerimi pa nima namena deliti oblasti. 1363 ↔
Novi papež neuspešno poziva h križarski vojni proti tolpam Tard-Venus, ki so onemogočile oskrbo Avignona. 1363 ↔
10. december - Umrli avstrijski vojvoda Friderik III. iz hiše Habsburžanov je vladal zgolj kot regent skupaj z ostalima bratoma v imenu najstarejšega brata Rudolfa IV.. Sam ni zapustil potomcev.
Kljub anarhiji v Zlati hordi, je ta še toliko močna, da ponovno določi, kdo bo vladar sosednje Vladimirske kneževine: novi vladimirski veliki knez postane Dimitrij Donski. V Zlati hordi ima de facto oblast general Mamaj. 1366 ↔
.svg)
