PROFILPELAJAR.COM

Stoletja:	12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja:	1270. 1280. 1290. - 1300. - 1310. 1320. 1330.
Leta:	1297 · 1298 · 1299 · 1300 · 1301 · 1302 · 1303
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1300 (MCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki

Države naslednice Mongolskega cesarstva

6. januar - Mongolska invazija v Sirijo 1299-1303: Mongoli iz Ilkanata pod vodstvom kana Mahmuda Gazana osvojijo Damask, četudi jim mestna citadela še naprej kljubuje. Del mongolske vojske preganja premagane egiptovske mameluke vse do Gaze.
februar - Mongoli se po ukazu Mahmuda Gazana umaknejo iz Sirije, saj za njihove konje primanjkuje krme.
julij - Manjša ciprska križarska flota 16-ih galej, ki jih spremlja ilkanatsko odposlanstvo, izkoristi težke trenutke egiptovske mameluške oblasti in zato plenijo po obali Zamorja. Na celini ne izzivajo, pač pa okupirajo otok Ruad ob obali današnje Sirije. 1303 ↔
Kan Zlate Horde Tokta sledi princu Čaki Nogaju v Bolgarijo, ki je leto dni poprej z zavzetjem utrdbe Trnovo s tem postal novi bolgarski car. Tokta oblega Trnovo, a mu delo olajšajo bolgarski plemiči, ki so sprva ščitili Čako. Njihov voditelj Teodor Svetoslav postane novi bolgarski car, Tokta pa nato umakne svojo vojsko nazaj v vzhodnoevropske stepe.
Dinastija Juan, Čagatajski kanat: vrhovni kan Temür začne z invazijo proti čagatajskemu vladarju Kaiduju. Le-ta na pomoč prosi legitimnega čagatajskega kana Duvo, ki pa ga sprva zavrne. 1301 ↔
- Vrhovni kan Temür pošlje iz Yunnana še eno kazensko ekspedicijo v Burmo nad kraljevino Myinsaing.^[1] 1301 ↔

Ostalo

22. februar - Papež Bonifacij VIII. razglasi v buli "Antiquorum fida relatio" leto 1300 za sveto leto in s tem otvori prvi krščanski Jubilej. Rim to leto obišče okoli 200.000 romarjev. Temu Jubileju potem sledijo naslednji na vsakih 50 ali 25 let.
8. maj - Francosko-flamska vojna: Francozi nadaljujejo z osvajanjem Flandrije. Ta mesec ujamejo flandrijskega grofa Gvida Dampierreja s sinom Robertom III. 1305 ↔
21. maj - Amsterdam dobi mestne pravice.^[2]
julij - Prva vojna za škotsko neodvisnost: angleška vojska pod vodstvom kralja Edvarda I. osvoji grad Caerlaverock. Po osvojitvi presenečeno ugotovijo, da se je več kot mesec dni angleški armadi upiralo samo 60 mož.
14. junij - Bitka pri Ponzi, vojna sicilskih večernic: aragonsko-anžujska flota pod vodstvom admirala Rogerija iz Laurije porazi sicilsko floto pod vodstvom Konrada d'Orija.
15. junij - Bilbao prejme ustanovitveno listino.
18. julij - V Parmi je na grmadi sežgan Gerard Segarelli, ustanovitelj ljudskega pridigarskega gibanja Apostolsko bratstvo.
25. julij - Gniezno, Poljska: češki kralj Venčeslava II. je kronan za poljskega kralja (kot Venčeslav I.). Poljsko plemstvo ga je soglasno izbralo za novega poljskega kralja.
oktober - Nemčija: trije cerkveni knezi-elektorji - kölnski, mainški in trierski nadškofi ter pfalški grof - poskušajo odstaviti nemškega kralja Alberta I. Habsburškega, ki pa ne ponovi napake predhodnika Adolfa Nassauškega. 1301 ↔
Po smrti mejnega Brandenburg-Salzwedela Albert III. si omenjeno marko priključi njegov bratranec, mejni grof Brandenburg-Stendala Oton IV.
Umrlega nürenberškega mestnega grofa Ivana I. iz hiše Hohenzollern nasledi brat Friderik IV.
Mezzogiorno: neapeljski kralj Karel II. Anžujski uniči muslimansko komuno Lucero. Razlog za napad je zadolženost Karla II. pri florentinskih bankirjih. Do muslimanov je neprizanesljiv: Anžujci jih pobijejo več tisoč, čez deset tisoč pa prodajo v suženjstvo. Veliko jih najde zatočišče v Albaniji. Po etničnem čiščenju naseli na izpraznjeno ozemlje kristjane iz Burgundije in Provanse, ki pa imajo velike težave pri naseljevanju, saj so vajeni bolj rodovitne zemlje.
Bizantinsko cesarstvo: maloazijski magnati obtožijo generala Ivana Tarkanijota zatorništva proti cesarju. Tarkanijot je bil uspešen v boju proti plenilskim Turkom in je ponovno utrdil mejo, s tem pa je priškrnil finance lokalnim magnatom, ki so si polnili žepe z denarjem iz cesarske zakladnice namenjenim za varovanje meje. Cesar Andronik II. Paleolog da Tarkanijota ponovno zapreti, stanje na meji z Osmani se zato bistveno poslabša. 1302 ↔
Zamorje: templarji pod vodstvom velikega mojstra Jacquesa de Molayja poskušajo z bližnjega otoka Ruad zavzeti pristaniško mesto Tortosa. Mesto sicer zavzamejo, a ga zaradi premajhne vojaške zasedbe zapustijo. 1302 ↔
Umrlega voditelja Malijskega cesarstva Manso Sakuro nasledi bratranec Gao.
Češki rudnik srebra Kutná Hora proizvede do 20 ton te plemenite kovine letno, kar je dovolj, da postanejo praški groši priljubljeno plačilno sredstvo tudi zunaj Češke. V tem letu izda češki kralj Venčeslav II. še edikt Ius regale montanorum, ki opredeljuje tehnične in administrativne kriterije za delovanje rudnikov.
Nemški pesnik Hugo iz Trimberga dokonča poučno enciklopedično pesnitev »Sèl« (Der Renner), ki jo tvori 24.000 verzov.
Benetke štejejo približno 100.000 prebivalcev.
Judovski učenjak Jakob ibn Tibbon je imenovan dekana medicinske fakultete v Montpellierju.
Ustanovitev katalonske Lleida.^[3]
Številčnost cerkvenih redov. Po vsej (latinski) Evropi je okoli 700 redovnikov cisterijancev in verjetno toliko, če ne več, redovnic. V 550 samostanih biva več kot 10.000 dominikanskih redovnikov, medtem ko so daleč najbolj razširjeni frančiškani, ki jih je več kot 30.000.

Rojstva

1. junij - Thomas Brotherton, angleški princ, 1. grof Norfolk († 1338)
27. september - Adolf Wittelsbaški, pfalški grof († 1327)
22. december - Hutuhtu kagan/cesar Mingzong, mongolski vrhovni kan, kitajski cesar dinastije Juan († 1329)

Neznan datum

Arnaud de Cervole, francoski najemnik in razbojnik ((1366)
Čihab al-Umari, arabski kronist († 1384)
Geoffroi de Charny, francoski vitez, pisatelj († 1356)
Gregorij iz Riminija, italijanski teolog in filozof († 1358)
Guillaume de Machaut, francoski pesnik in skladatelj († 1377)
Guy de Chauliac, francoski kirurg († 1368)
Heinrich von Herford, nemški kronist († 1370)
Ivan III., brabantski vojvoda († 1355)
Ivana Pfirtška, avstrijska vojvodinja († 1351)
Janez iz Mirecourta, francoski filozof in teolog († 1349)
Janez iz Winterthura, nemški kronist († 1348)
Janez Tauler, nemški mistik in teolog († 1361)
Jean Buridan, francoski filozof, logik, učenjak († 1358)
Jean Pucelle, francoski miniaturist († 1355)
Jeanne de Belleville, bretonska gusarka in vojskovodja († 1359)
Laurence Minot, angleški pesnik († 1352)
Liubartas, veliki knez Volinije († 1383)
Michelina da Pesaro, italijanska frančiškanska spokornica, blažena († 1356)
Mojzes iz Narbonne, španski judovski filozof in zdravnik († 1362)
Petronila de Meath, irska služkinja obtožena čarovništva († 1324)
Pietro Alighieri, italijanski uradnik, literarni kritik, Dantejev sin († 1364)
Robert Burgundski, deželni grof Burgundije († 1315)
Sati Beg, dedinja Ilkanata († 1345)
Taddeo Gaddi, italijanski slikar, arhitekt († 1366)
Teresa d'Entença, grofica Urgella († 1327)

Fiktiven lik

Till Eulenspiegel, literaren lik nizkonemškega ljudskega izročila, primerljiv s slovenskima Pavliho in Lažnivim Kljukcem († 1350)

Smrti

19. februar - Munio iz Zamore, general dominikanskega reda (* 1237)
18. julij - Gerard Segarelli, italijanski krivoverec, ustanovitelj Apostolskega bratstva (* 1240)