Robert Petaros, slovenski učitelj, slavist, publicist in kulturni delavec, * 21. junij 1933, Trst.
Življenje in delo
Robert Petaros se je rodil na Kolonkovcu pri Trstu, očetu Petru, vrtnarju, in materi Josipini (rojeni Smotlak). Osnovno šolo je obiskoval na Katinari, a neredno, zaradi vojnih časov; leta 1954 je zaključil slovenski Klasični licej v Trstu. Na Univerzi v Ljubljani je doštudiral slavistiko in diplomiral leta 1962, nato je moral na Univerzo La Sapienza v Rimu, da bi mu priznali študije, tu je doktoriral leta 1967. Najprej je poučeval na slovenski srednji šoli v Nabrežini in v Dolini; od leta 1963 pa slovenščino, zgodovino in državljansko vzgojo na DTTZ Žiga Zois v Trstu (do 17. sept. 1984). Hkrati je bil asistent pri stolici za slovenski jezik (od leta 1971) in lektor (od leta 1978) na Univerzi v Vidmu, kjer je postal leta 1984 redni raziskovalec na Fakulteti za tuje jezike in književnosti – oddelek za slovenski jezik in književnost. Bil je korektor in lektor pri Radiu Trst A (1963–76) in sodeloval je pri različnih radijskih oddajah (Družinski obzornik, Lepo pisanje, Oddaje za šole itd.).[1] Poučeval je slovenščino pri italijanski ustanovi ENALC (1966–71) in je bil član raznih izpitnih komisij za ugotavljanje znanja slovenščine za poučevanje na slovenskih srednjih šolah v Italiji. Objavljal je več priložnostnih člankov, esejev in poročil o slovenskem jeziku in o splošnih kulturnih in narodnostnih problemih in življenju Slovencev v Trstu v zamejskem tisku (Gospodarstvo, Katoliški glas, Primorski dnevnik, Mladika, Literarne vaje, Koledar Goriške Mohorjeve družbe). Od leta 1968 je urejeval Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, do leta 2006, ko je izšel zadnji snopič, saj nato niso tajništva šol več posredovala podatke o vpisanih in o stanju na šolah, zaradi spremenjenih zakonov o osebnih podatkih v Italiji. Izdal je nekaj samostojnih publikacij in knjig, sodeloval je s spremnimi besedili pri marsikateri knjigi, prevajal je za šolske publikacije za Deželno ravnateljstvo za izobraževanje in kulturo pri Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini.[2] Lektoriral je več knjih pri založbi Mladika.
Leta 1972 je bil med ustanovitelji Šentjakobskega kulturnega društva pri Sv. Jakobu v Trstu, kjer je bil od vsega začetka tajnik. Sodeloval je kot pisec gesel pri Primorskem slovenskim biografskem leksikonu [3]. Več let je bil v odboru društva Finžgarjev dom na Opčinah, pri katerem je tudi bil v uredništvu glasila Naša beseda slovenskim vernikom na Opčinah. Tu je bil mnogo let tudi član Župnijskega sveta. Več let je bil v pokrajinskem in deželnem svetu politične stranke Slovenska skupnost. Več let je bil tudi v upravnem odboru Hranilnice in posojilnice na Opčinah (ki se je kasneje preimenovala v ZKB Zadružno kraško banko). Od leta 1999 do leta 2023 je bil član komisije literarne nagrade vstajenje. Pri Slovenski prosveti v Trstu je bil mnogo let odbornik in nato član nadzornega odbora. Sodeloval je z Društvom slovenskih izobražencev (DSI) in se redno udeleževal ponedeljkovih večerov DSI in vsakoletnih študijskih dnevov Draga.
Knjige
- Stritarjev zorin (1969)
- Slovensko narečje v vzhodni okolici Trsta (1970)
- Tržaško ozemlje, zemljevid s krajevnimi in ledinskimi imeni (Lj.-Trst 1977) (COBISS)
- Od prvih zapiskov do romantike: II. slovensko berilo za višje srednje šole (1980) (COBISS)
- Il dialetto sloveno di Kolonkavec (presso Trieste): contributi alla conoscenza degli Sloveni in Italia (Slovensko narečje na Kolonkavcu -1982) (COBISS)
- Opere letterarie slovene in traduzione italiana (Videm 1984)
- Ivan Trinko: Samogovor poljskega izgnanca (1984) (COBISS)
- Seznam učnih knjig: za osnovne in srednje šole na Tržaškem in Goriškem (1946-1985); Pregled razprav v Izvestju srednjih šol; Brošure ob poimenovanju šol (1986) (COBISS)
- Ob odprtju novega sedeža = Inaugurazione della nuova sede (1989) (COBISS)
- Goriško ozemlje: zemljevid s krajevnimi in ledinskimi imeni (1999) (COBISS)
Sklici
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Biografski slovarji | |
|---|
