| Marijščina |
|---|
|
| Materni jezik |  Rusija |
|---|
| Področje | Marij El, Baškirija, Tatarstan, Udmurtija, Nižni Novgorod, Kirov, Sverdlovsk, Perm, Orenburg |
|---|
| Etničnost | Marijci |
|---|
Št. maternih
govorcev | 397.000 (2010 popis)[1] |
|---|
| |
|---|
Standardne oblike |
|
|---|
|
Uradni jezik |  Mari El |
|---|
|
| ISO 639-2 | chm |
|---|
| ISO 639-3 | chm – vključene oznake
Posamezne oznake:
mhr – dolnjemarijščina (vzhodna marijščina)
mrj – gornjemarijščina (zahodna marijščina) |
|---|
| Glottolog | mari1278 |
|---|
| Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov. |
Marijščina ali marijski jezik (staro ime čeremiški jezik) je ugrofinski jezik v Rusiji. Je uradni jezik v avtonomni republiki Marij Elu v okviru Ruske federacije. Pisava je prilagojena cirilica.
V Ruski federaciji živi približno 643.000 Marijcev, od katerih jih 81,9 % (527.000) govori marijščino kot materni jezik. Približno 55 % Marijcev živi v avtonomni republiki Marij Elu ob srednji Volgi, kjer predstavljajo 43,3 % prebivalstva (47 % je Rusov). Marijci poleg tega živijo še v avtonomnih republikah Baškiriji, Tatarstanu, Udmurtiji ter v oblasteh Gorki, Kirov, Sverdlovsk, Perm in Orenburg.
Narečne skupine
Marijski jezik ima tri glavna narečja:
- dolnjemarijsko (olik-mari): na levi strani Volge
- gornjemarijsko (kurku-mari): v višavjih na obeh straneh Volge
- vzhodnomarijsko (üpö-mari): v republiki Baškiriji; govorijo ga potomci Marijcev, ki so se v 18. stoletju izselili v Baškirijo.
Danes ima marijski jezik dva knjižna standarda:
- dolnjemarijski (vključuje tudi vzhdonomarijski govor)
- gornjemarijski
Viri
Glej tudi
Sklici
Zunanje povezave
