Maggie Gyllenhaal

Maggie Gyllenhaal
Portret
RojstvoMargaret Ruth Gyllenhaal
16. november 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2][…] (47 let)
Manhattan, New York
Državljanstvo ZDA
Poklicfilmska igralka, gledališka igralka, televizijska igralka, glasovna igralka, filmska režiserka, scenaristka, pevka
Leta aktivnosti1992 - danes
ZakonciPeter Sarsgaard (2009 - danes, 1 otrok)
StaršiStephen Gyllenhaal
Naomi Foner Gyllenhaal
Nagradeglej Filmografija

Margaret Ruth »Maggie« Gyllenhaal[4] (izg. ˈdʒɪlənhɑːl), ameriška gledališka, filmska in televizijska igralka, * 16. november 1977, New York, New York, ZDA.

Je hči režiserja Stephena Gyllenhaala in scenaristke Naomi Foner Gyllenhaal (roj. Achs) ter starejša sestra igralca Jakea Gyllenhaala. Z igranjem je Maggie Gyllenhaal pričela, ko se je začela pojavljati v filmih svojega očeta, kasneje pa je zaslovela z nedovisno kultno uspešnico Donnie Darko (2001), kjer je imela stransko vlogo. Leta 2002 je doživela svoj preboj s tem, ko je zaigrala v sadomazohistični komediji Tajnica, za katerega je bila nominirana za zlati globus in pritegnila pozornost raznih filmskih kritikov.

Maggie Gyllenhaal je zaigrala v filmih zelo različnih zvrsti, vključno z neodvisnim filmom Sherrybaby (2006), za katerega je bila nominirana za svoj drugi zlati globus, romantično komedijo Moškemu velja zaupati (2006) ter v uspešnicah, kot sta World Trade Center (2006) in Vitez teme (2008). Nato je leta 2009 zaigrala v glasbeni drami Crazy Heart, za katero je bila nominirana za oskarja v kategoriji za »najboljšo stransko igralko.« Večkrat je zaigrala tudi v gledališču, med drugim v gledališki igri Closer (2000), ter se pojavila na televiziji, in sicer v televizijskih filmih in serijah, kot je film Strip Search.

Maggie Gyllenhaal ima že od leta 2002 razmerje z igralcem Petrom Sarsgaardom. Leta 2006 sta se zaročila in 3. oktobra tistega leta dobila hčerko Ramono. 2. maja 2009 sta se poročila v Italiji. Je politično aktivna pri stranki demokratov in, tako kot njena starša in njen brat, podpira Ameriško civilno državljansko združenje (American Civil Liberties Union). Leta 2003 je ob invaziji v Iraku sodelovala pri proti-vojnih demonstracijah. Leta 2005 jo je javnost močno kritizirala, ker je izjavila, da je bila po njenem mnenju Amerika »na nek način odgovorna« za teroristične napade 11. septembra 2001.[5] Aktivno sodeluje pri kampanijah za promoviranje človekovih pravic, civilne prostosti in v boju proti revščini.

Zgodnje življenje

Grb družine Gyllenhaal

Margaret Ruth »Maggie« Gyllenhaal se je rodila v New Yorku, kot hči režiserja Stephena Gyllenhaala in filmske producentke ter scenaristke Naomi Foner Gyllenhaal (roj. Achs).[6] Jake Gyllenhaal, njen mlajši brat, je, tako kot ona, igralec. Njen oče je bil vzgojen kot pripadnik cerkve splošna konvencija cerkve Novi Jeruzalem in je član švedske plemiške družine Gyllenhaal; njen zadnji prednik čiste švedske krvi je bil njen pra-pradedek, Leonard Gyllenhaal, voditelj cerkve splošna konvencija cerkve Novi Jeruzalem, ki je podpiral tiskanje in širjenje del te vere.[7] Njena mama prihaja iz judovske družine iz New York Cityja in je bivša žena Erica Fonerja,[8] profesorja zgodovine na univerzi Columbia.[9][10] Njena starša, ki sta se poročila leta 1977, sta oktobra 2008 vložila zahtevo za ločitev.[11]

Maggie Gyllenhaal je odrasla v Los Angelesu in se šolala na šoli Harvard–Westlake.[9] Leta 1995 je končala šolanje na tej šoli in se preselila v New York, da bi se začela šolati na univerzi Columbia, kjer je študirala literaturo in vzhodne religije;[9][12] diplomirala je leta 1999.[9] Potem, ko se je šolala na kraljevi akademiji dramske umetnosti v Londonu,[13] je čez poletje kot natakarica delala v restavraciji v Massachusettsu.[14]

Kariera

1992–2002: Zgodnje delo

Prvi filmi Maggie Gyllenhaal - filmski prvenec Waterland (1992) pri petnajstih, kasneje pa še filma A Dangerous Woman (1993) in Homegrown (1998) - so bili filmi njenega očeta; v zadnjih je zaigral tudi njen mlajši brat, saj sta imela oba dva stranske vloge kot otroka.[9] Skupaj s svojo mamo sta se Maggie in Jake Gyllenhaal pojavila v dveh epizodah italijanske kuharske oddaje Molto Mario, ki se je vrtela na kanalu Food Network.[15] Potem, ko je končala s šolanjem na kolidžu, je zaigrala stranske vloge v filmih, kot sta Cecil B. Demented (2000) in Fantje mojega življenja (2001).[16] Maggie Gyllenhaal je kasneje postala bolj prepoznavna, ko je zaigrala sestro svojega resničnega brata v neodvisni kultni uspešnici Donnie Darko (2001).[17]

V gledališču je prvič zaigrala leta 2000, ko je v gledališču Berkeley Repertory zaigrala v igri Patricka Marberja, Closer,[18][19] za katero je s strani kritikov prejemala v glavnem pozitivne ocene.[20][21] Igro so začeli izvajati maja 2000 in jo izvajali vse do sredine julija tistega leta.[20] Maggie Gyllenhaal je od takrat zaigrala še v številnih drugih gledaliških igrah, vključno z igrami Vihar,[22] Antonij in Kleopatra, The Butterfly Project in No Exit.[23]

2002–2005: Preboj

Maggie Gyllenhaal je svoj preboj doživela, ko je leta zaigrala v črni komediji Tajnica (2002), filmu o dveh ljudeh, ki se začneta v svojem BDSM-jevskem načinu življenja obojestransko izpopolnjevati.[24] Kritik revije New York Times, Stephen Holden, je napisal: »Vloga Lee, ki jo je odigrala Maggie Gyllenhaal, prežeta s komičnimi dodatki in umirjeno sladkobnostjo, bi jo morala spremeniti v zvezdo.«[24] Mick LaSalle iz revije San Francisco Chronicle je napisal: »Maggie Gyllenhaal je kot samo-uničujoča tajnica skrivnostna in, na trenutke, razumevajoča.«[25] Film je s strani filmskih kritikov v glavnem prejemal pozitivne ocene,[26] njen nastop v filmu pa je Maggie Gyllenhaal prislužil nagrado National Board of Review of Motion Pictures Award v kategoriji za »najboljši prebojni nastop igralke«,[27] njeno prvo nominacijo za zlati globus[28] in nominacijo za nagrado Independent Spirit Award.[29] Film Tajnica je bil prvi film, v katerem so se pokazale njene popolnoma gole podobe.[30][31] Čeprav jo je scenarij za film navdušil, je imela na začetku nekaj pomislekov glede svojega sodelovanja pri njem, saj je verjela, da bi s filmom lahko prenašala anti-feministično sporočilo gledalcem. Po previdnem pogovoru o scenariju z režiserjem filma, Stevenom Shainbergom, se je strinjala, da se bo pridružila projektu.[32] Čeprav je vztrajala, da je Steven Shainberg ni izkoristil, je dejala, da se je »ob začetku snemanja počutila prestrašeno« in da »v napačnih rokah ... celo v samo malce manj intiligentnih rokah bi ta film lahko izpadel zelo čudaško.«[17] Od takrat naprej je precej previdna pri pogovorih o raznih vlogah v filmih, saj »se včasih dinamike, ki jih raziskujete pri svojem delu, lahko tebi navkljub zlijejo tudi v tvoje življenje.«[17]

Nato je zaigrala stransko vlogo v komični drami Prilagajanje (2002), filmu, ki je pripovedoval zgodbo o scenaristu Charlieju Kaufmanu in času, ko se trudi roman The Orchid Thief pretvoriti v film.[33] Nato se je Maggie Gyllenhaal pojavila v biografiji brez avtorja, Izpovedi nevarnega uma (2002), kjer je bila del igralske zasedbe, ki so jo sestavljali igralci, kot so Sam Rockwell, Drew Barrymore, George Clooney in Julia Roberts.[34] Film je po vsem svetu zaslužil 33 milijonov $.[35] Istega leta je imela manjšo vlogo v komediji 40 dni in 40 noči.[36]

Leta 2003 je kot Giselle poleg Julie Roberts, Kirsten Dunst, Julie Stiles, Marcie Gay Harden in Ginnifer Goodwin zaigrala v filmu Nasmeh Mone Lise.[37] V intervjuju z revijo The Daily Telegraph je razkrila, da je vlogo sprejela zato, ker si je »vedno želela igrati nekoga, ki se počuti samozavestno v svoji koži privlačne, lepe ženske«.[38] Film je s strani filmskih kritikov prejemal v glavnem negativne ocene,[39] Manohla Dargis, novinarka revije Los Angeles Times ga je, na primer, opisala kot »domišljavega in reduktivnega«.[40] Sledili sta vlogi v dveh manjših neodvisnih filmih: Novo življenje (2003), zgodba o šestih ameriških ženskah, ki nestrpno čakajo, da bodo po dolgem času končno izpolnili njihove zahteve glede stalnega prebivališča v neznani državi v Južni Ameriki, še preden odidejo po dojenčke, ki so jih posvojile[41] ter Kriminal (2004), priredba argentinskega filma Devet kraljic z Johnom C. Reillyjem in Diegom Luno.[42] Maggie Gyllenhaal je igrala odkrito hotelsko upravnico, ki je prisiljena pomagati svojemu nepoštenemu bratu (zaigral ga je John C. Reilly) tako, da zapelje eno izmed njegovih žrtev.[42] Leta 2004 so jo povabili k članstvu Akademije umetnosti v filmu in znanosti (Academy of Motion Picture Arts and Sciences).[43] Nato je zaigrala v HBO-jevem filmu Strip Search (2004), kjer je upodobila ameriško študentko na Kitajskem, kjer je osumljena terorizma.[44]

Maggie Gyllenhaal, 2004

Leta 2004 se je Maggie Gyllenhaal vrnila v gledališče v Los Angelesu in zaigrala Priscillo, Homebodyjevo hčerko, ki večino časa preživi v iskanju svoje nedosegljive mame, ki se je takrat nahajala v Kabulu, Afganistan, v igri Tonyja Kushnerja, Homebody/ Kabul. Tony Kushner ji je vlogo v igri Homebody/ Kabul dodelil predvsem zaradi njenega močnega nastopa v igri Closer.[45] Ben Brantley iz revije The New York Times je napisal: »Gdč. Gyllenhaal nam zagotovi bistveno povezavo med deli naslova igre.«[46] John Heilpern iz revije The New York Observer je menil, da je bil nastop Maggie Gyllenhaal »prepričljiv«.[47] Ker so jo pričeli obravnavati kot seks simbol, se je Maggie Gyllenhaal v letih 2004 in 2005 uvrstila na seznam »100 najprivlačnejših« revije Maxim.[48][49]

Njen naslednji film je bila komedija Srečni konci (2005), v kateri je igrala pustolovsko pevko, ki zapelje mladega gejevskega glasbenika (zaigral ga je Jason Ritter) ter njegovega bogatega očeta (Tom Arnold). Posnela je nekaj pesmi za soundtrack filma,[37][50] vlogo samo pa je označila za »najbolj surovo, strašljivo vlogo vseh časov« in dodala, da se sama sebi zdi bolj naravna med petjem na ekranih kot pa med igranjem.[50] Lisa Schwarzbaum iz revije Entertainment Weekly je njen nastop v filmu opisala kot »tako čudovit in naravno privlačen kot je njen umetni lik sploh lahko.«[51]

2006 - danes: Zdajšnja kariera

Maggie Gyllenhaal premieri filma Vitez teme v Barceloni, Španija, leta 2008

Po filmu Srečni konci je Maggie Gyllenhaal leta 2006 zaigrala v filmih Moškemu velja zaupati, Bolj čudno kot fikcija, Hiša pošast, World Trade Center in Sherrybaby. V filmu Moškemu velja zaupati, kjer so poleg nje igrali tudi Julianne Moore, David Duchovny in Billy Crudup, je zaigrala Tobyjevo (zaigral ga je Billy Crudup) dekle Elaine, s katerim sta hodila že sedem let in sta začela razmišljati o tem, da bi se ustalila in si ustvarila družino.[52][53] Film je bil kritično in finančno neuspešen.[54][55] Ethan Alter iz revije Premiere je menil, da sta bila nastopa Maggie Gyllenhaal in Davida Duchovnyja »bolj preprosta,« po njegovem mnenju zato, ker sta »takšne like igrala že prej«.[56] V filmu Bolj čudno od fikcije ima vlogo simpatije Harolda Cricka, ki ga je upodobil Will Ferrell.[57] Njen nastop v filmu je bil s strani filmskih kritikov v glavnem pohvaljen; Mike Straka iz kanala Fox News je, na primer, napisal: »Gyllenhaalova še v nobenem filmu ni bila tako privlačna in zaradi njenega sodelovanja s Ferrellom je to eden izmed njenih najboljših filmov, čas, ko je igrala v neodisnih filmih, pa je brez dvoma pretekel.«[58] V animirani grozljivki Hiša pošast je glas posodila liku Elizabeth »Zee«.[59] Maggie Gyllenhaal je zaigrala Allison Jimeno, ženo načelnika pristaniške uprave, Willa Jimena, v filmu Oliverja Stonea, World Trade Center, ki je temeljil na terorističnih napadih 11. septembra 2001 ter na istoimenskih stolpih, postavljenih v New Yorku.[60] Dejala je, da je bil to »eden izmed filmov, ki jih je bilo najbolj zabavno snemati.«[17] Film je s strani filmskih kritikov v glavnem prejemal pohvale in doživel velik uspeh povsod po svetu, saj je zaslužil 162 milijonov $.[61][62]

V filmu Sherrybaby je Maggie Gyllenhaal zaigrala mlado tatico, ki je zasvojena z drogami, vendar se potem, ko pristane v zaporu, poskuša poboljšati in vzpostaviti normalen odnos s svojo hčerko. Med promocijo filma je o upodobitvi lika dejala: »Mislim, da je na tako hudi ravni, da so vse takšne poskušnje le naivni, a močni upi. In medtem ko sem igrala vlogo, sem iskala užitek in upanje v vsem, celo v res groznih rečeh. Zato sem bolečino zares čutila šele potem, ko se je snemanje filma že končalo.«[63] Njen nastop v filmu je bil s strani kritikov sprejet pozitivno: David Germain iz revije Associated Press je napisal: »Gyllenhaalova Sherry s svojo globino in svojim bogastvom Sherry naredi tako človeško ... tako je lik simpatičen celo v najtemnejših in najšibkejših trenutkih«,[64] Dennis Harvey iz revije Variety pa je njen nastop označil za »naraven«.[65] Za svoje delo si je Maggie Gyllenhaal prislužila drugo nominacijo za zlati globus v kategoriji za »najboljšo igralko«[66] in leta 2006 prejela nagrado filmskega festivala v Stockholmu v isti kategoriji.[67]

Maggie Gyllenhaal na premieri filma Vitez teme v New York Cityju, 14. julij 2008.

Leta 2008 je Maggie Gyllenhaal zaigrala v filmu Vitez teme, nadaljevanju filma Batman: Na začetku (2005), kjer je nadomestila Katie Holmes kot asistentka okrožnega tožilca, Rachel Dawes.[68][69] Menila je, da je njen lik »dekle v stiski«, vendar je režiser filma, Christopher Nolan, iskal načine za izboljšanje njene vloge, ki je bila precej drugačna od tistih, ki jih je Maggie Gyllenhaal igrala do takrat, pri čemer je povedal: »Rachel je zelo jasna glede tega, kaj je njej pomembno in čemu ni pripravljena podrejati svoje morale, kar je prijetna sprememba.«[70] Film Vitez teme je požel velik finančni uspeh in postavil rekord za največji zaslužek ob prvem tednu od izida v Severni Ameriki. Po vsem svetu je zaslužil 1 milijardo $,[71] postal je četrti najbolje prodajan film vseh časov (danes je na sedmem mestu, saj so ga prehiteli filmi Avatar iz leta 2009 ter Svet igrač 3 in Alica v čudežni deželi iz leta 2010)[72] in do danes ostaja komercialno najuspešnejši film Maggie Gyllenhaal. V oceni filma za spletno stran Salon.com je Stephanie Zacharek njen lik označila za »neprebavljiv posladek v stanwyškem stilu s poševnim izrezom na obleki« in dejala, da film »postane pametnejši in prožnejši, ko se na ekranu pojavi ona.«[73] Filmski kritik revije IGN, Todd Gilchrist, je napisal: »Maggie Gyllenhaal Rachel Dawes doda pravo globino in energijo.«

Maggie Gyllenhaal je zaigrala Yeleno v Off Broadwayjski gledališki igri Classic Stage Company, Uncle Vanya, ki jo je napisal Anton Chekhov, uprizarjali pa so jo v New Yorku.[74][75] Igralsko zasedbo so poleg nje sestavljali še Peter Sarsgaard, Mamie Gummer, Denis O'Hare in George Morfogen.[74][75] Igro, ki jo je režiral Austin Pendleton, so začeli uprizarjati 17. januarja 2009, prenehali pa 1. marca tistega leta.[74][75] Joe Dziemianowicz iz revije New York Daily News je bil nekoliko manj navdušen nad njenim nastopom: »Maggie Gyllenhaal, ki je bila kot zasvojenka v filmu Sherrybaby tako dinamična, Yeleno zaigra s počasnim gibanjem in monotonično, pri čemur pa izpusti svoj značilni nasmeh, za katerim se skriva Sherry.«[76] Kakorkoli že, Malcolm Johnson iz revije Hartford Courant jo je pohvalil, saj naj bi vlogo zaigrala z »ultimatno razcvetljenostjo«.[77]

Maggie Gyllenhaal na podelitvi zlatih globusov, 2009

Maggie Gyllenhaal se je strinjala s tem, da je zaigrala v komediji Greva (2009), kjer je zaigrala bohemsko profesorico s kolidža, ki je stara prijateljica lika Johna Krasinskija.[78][79] Filmu so kritiki dodeljevali mešane ocene,[80] Owen Gleiberman iz revije Entertainment Weekly pa je, na primer, njen nastop opisal kot »več kot vrhunski«.[81] A. O. Scott iz revije New York Times je pohvalil njen nastop in nastop njene soigralke iz filma, Allison Janney, ter napisal, da sta bili »obe precej zabavni«.[82] Poleg tega je napisal: »Gdč. Gyllenhaal je zaigrala seksualno vlogo v 'skupnosti morskih konjičkov', kar je scenarijev edini zadetek v polno.«[82] Nato je zaigrala v glasbeni drami Crazy Heart, kjer je zaigrala novinarko Jean Craddock, ki se zaljubi v glasbenika Bada Blakea (upodobil ga je Jeff Bridges.[83] Film so kritiki v glavnem hvalili,[84] pohvalili pa so tudi nastop Maggie Gyllenhaal. Peter Travers iz revije Rolling Stone je napisal, da je bila »kot Jean zabavna, ganljiva in polna življenja« ter da je bila njena vloga »konvencionalno zasnovana, vendar jo je Maggie Gyllenhaal zaigrala tako, da je temeljila na intiligenci in občutkih.«[85] Njen nastop ji je prislužil nominacijo za oskarja v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«.[86]

Leta 2010 je Maggie Gyllenhaal zaigrala v filmu Nanny McPhee and the Big Bang, nadaljevanju filma Varuška McPhee iz leta 2005.[87] Zaradi vloge se je morala naučiti govoriti s pravilnim angleškim naglasom.[88] Filmu so kritiki dodelili mešane ocene,[89] po svetu pa je zaslužil 93 milijonov $.[90] Pojavila se je tudi v PBS-jevi dokumentarni seriji Independent Lens, in sicer kot voditeljica.[91] Potrdili so tudi, da je Maggie Gyllenhaal podpisala pogodbo za igranje v neodvisnem filmu Hysteria, ki bo govoril o nastanku vibratorja.[92]

Februarja 2011 je Maggie Gyllenhaal zaigrala v še eni igri, ki jo je spisal Anton Chekhov, in sicer kot Masha v igri Austina Pendletona, Three Sisters, ki so jo uprizarjali v gledališču Classic Stage Company.[93] Igra govori o sestrah Prozorov (zaigrale so jih Maggie Gyllenhaal, Jessica Hecht in Juliet Rylance), »nesrečno zaljubljenih in nesrečnih v svojem domovanju, zaradi česar hrepenijo po vrnitvi v Moskvo,« kot jih je opisal Bloombergov Jeremy Gerard.[94] Off Broadwayjsko gledališko igro so pričeli uprizarjati 12. januarja 2011 in končali 6. marca tistega leta.[95]

Zasebno življenje

Peter Sarsgaard in Maggie Gyllenhaal na newyorški premieri filma Šola za življenje, oktober 2009.

Maggie Gyllenhaal ima razmerje s Petrom Sarsgaardom,[96] dobrim prijateljem svojega brata Jakea, od leta 2002 dalje.[37] Aprila 2006 sta oznanila zaroko.[97][98] Imata hčerko Ramono, ki se je rodila 6. oktobra 2006[99] in skupaj z njo živita v Brooklynu, v New Yorku.[100] 2. maja 2009 sta se poročila v Brindisiju, Italija.[101][102]

Maggie Gyllenhaal je politično zelo aktivna. Na podelitvi nagrad Independent Spirit Awards je spregovorila o tem, da nasprotuje Iraški vojni, saj naj bi bila glavna razloga za invazijo »olje in imperializem«.[103][104] Maggie Gyllenhaal je tudi sodelovala pri kampanji »Ustvarjalci, združeni za zmago brez vojne«, s katero je začel Robert Greenwald in katere cilj je bilo delovati proti vojni v Iraku.[13][105] Skupaj z bratom Jakeom je posnela reklamo za organizacijo Rock the Vote in obiskala univerzo Južne Kalifornije, kjer sta študente spodbujala k temu, da bi tudi oni sodelovali na predsedniških volitvah leta 2004,[106] kjer je podpirala Johna Kerryja.[107][108] Pri volitvah leta 2008 je podpirala Baracka Obamo.[109][110] Sodelovala je tudi pri kampanji organizacije American Civil Liberties Union (ACLU), ki jo njena družina zelo podpira.[111][112]

Poleg igranja je kot fotomodel delala za podjetja Miu Miu,[113] Reebok[114] in Agent Provocateur,[115] posnela pa je tudi avdio-knjigo, prvo celotno verzijo romana Sylvie Plath, The Bell Jar.[116] Maggie Gyllenhaal podpira neprofitno organizacijo Witness, ki s pomočjo video in spletne tehnologije opozarja na kršenje človekovih pravic.[117][118] Skupaj z Petrom Gabrielom, ustanoviteljem organizacije, je vodila dobrodelno večerjo novembra leta 2007.[119][120] Pomagala je zbirati denar za neprofitno organizacijo TrickleUp.org, ki obubožanim ljudem pomaga začeti z mikropodjetjem.[121] Za eno izmed dobrodelnih prireditev je pomagala oblikovati in promovirati ogrlico, ki je stala 100 $; zaslužek od vseh prodanih produktov je odšel v dobrodelne namene.[122] Oktobra 2008 je vodila prireditev »Modno naraven« (»Fashionably Natural«), ki sta jo v Los Angelesu organizirali podjetji Gen Art in SoyJoy[123][124] Na prireditvi so predstavili štiri prihajajoče izdelke, ki so bili narejeni iz izključno naravnih in okolju prijaznih materialov.[123][124]

Komentarji napadov 11. septembra 2001

Maggie Gyllenhaal so večkrat kritizirali zaradi komentarjev glede letalskih napadov 11. septembra 2001 leta 2005 v intervjuju s kanalom NY1 na filmskem festivalu Tribeca. Takrat je dejala: »Menim, da je tudi Amerika naredila nekaj graje vrednih stvari in je na nek način odgovorna za te dogodke ...«[5] V odziv kritikam je izdala izjavo, v kateri je dejala, da je bila to »priložnost, da je nekdo dovolj pogumen in postavi nekaj resnih vprašanj o vlogi Amerike v svetu« in da se ji je zdelo »primerno, da se kot posamezniki ali kot narod vprašamo, kako smo zavedno ali nezavedno pripomogli k tem konfliktom.«[5][125] Zanikala je, da je kadarkoli dejala, da so bili napadi zasluženi.[5][125] Kasneje je dejala, da te komentarje obžaluje in da se ti filmski intervjuji niso dogajali na »mestu, primernem« za pogovore o politiki.[126] Dejala je tudi, da gasilcem ni želela pokazati »ničesar drugega kot hvaležnost in občudovanje« in da bi morala biti »nežnejša in bolj pozorna« pri svojih komentarjih.[127]

Maggie Gyllenhaal se je nazadnje leta 2006 na snemanju filma World Trade Center spoznala častnika pristaniške uprave, Willa Jimena, ter njegovo ženo Allison.[127] Dejala je, da pri projektu ne bo sodelovala, če bi Jimenova to želela, vendar je Allison Jimeno dejala, da sta z možem zadovoljna z njo in da nimata »z [njenim] filmom nobenih težav«.[128][129]

Filmografija

Maggie Gyllenhaal na evropski premieri filma Vitez teme
Leto Naslov Vloga Opombe
1992 Waterland Maggie Ruth
1993 A Dangerous Woman Patsy
1996 Shattered Mind Clothes clerk TV
1998 Homegrown Christina
The Patron Saint of Liars Lorraine Thomas TV
1999 Resurrection Mary TV
2000 The Photographer Mira
Cecil B. Demented Raven
2001 Fantje mojega življenja Amelia Forrester
Donnie Darko Elizabeth Darko
2002 Izpovedi nevarnega uma Debbie Chicago Film Critics Association Award za najbolj obljubljajočega izvajalca
Adaptation. Caroline Cunningham Chicago Film Critics Association Award za najbolj obljubljajočega izvajalca
40 Days and 40 Nights Sam
Tajnica Lee Holloway Boston Society of Film Critics Award za najboljšo igralko
Central Ohio Film Critics Association Award za najboljšo igralko
Chicago Film Critics Association Award za najbolj obljubljajočega izvajalca
Directors' Week Award za najboljšo igralko
Florida Film Critics Circle Award za prebojno nagrado Pauline Kael
Gotham Award za prebojnega ustvarjalca
National Board of Review Award za najboljši prebojni nastop igralke
Online Film Critics Society Award za najboljši prebojni nastop
Nagrada pariškega filmskega festivala za najboljšo igralko
Nominirana — Chlotrudis Award za najboljšo igralko
Nominirana — Empire Award za najboljšo igralko
Nominirana — Zlati globus za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija
Nominirana — Independent Spirit Award za najboljšo glavno žensko igralko
Nominirana — MTV Movie Award za najboljši prebojni nastop
Nominirana — Online Film Critics Society Award za najboljšo igralko
Nominirana — Phoenix Film Critics Society Award za najboljšo igralko
Nominirana — Phoenix Film Critics Society Award za najboljšega novinca
Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija
2003 Nasmeh Mone Lise Giselle Levy
Novo življenje Jennifer
2004 Kriminal Valerie
Strip Search Linda Sykes TV
2005 The Great New Wonderful Emme
Srečni konci Jude Nominirana — Independent Spirit Award za najboljšo stransko žensko
2006 Bolj čudno kot fikcija Ana Pascal Nominirana — Saturn Award za najboljšo igralko
Trust the Man Elaine
Sherrybaby Sherry Swanson Nagrada mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih za najboljšo igralko
Nagrada mednarodnega filmskega festivala v Milanu za najboljšo igralko
Prism Award za najboljši nastop v filmu
Nagrada mednarodnega filmskega festivala v Stockholmu za najboljšo igralko
Nominirana — Chicago Film Critics Association Award za najboljšo igralko
Nominirana — Zlati globus za najboljšo igralko - Filmska drama
Nominirana — London Film Critics Circle Award za igralko leta
Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Filmska drama
Pariz, ljubim te Liz Samo del »Quartier des Enfants Rouges«
World Trade Center Allison Jimeno
Hiša pošast Elizabeth »Zee« Samo glas
Nominirana — Annie Award za najboljše glasovno igranje v animiranem filmskem projektu
2008 Vitez teme Rachel Dawes Central Ohio Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo
People's Choice Award za najljubšo igralsko zasedbo
Nominirana — Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo
Nominirana — Saturn Award za najboljšo igralko
2009 Greva Ellen »LN«
Crazy Heart Jean Craddock Nominirana — Oskar za najboljšo stransko igralko
Nominirana — Dallas-Fort Worth Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko
2010 Nanny McPhee and the Big Bang Ga. Green

Glej tudi

Nadaljnje branje

Sklici

  1. ↑ Record #136692605 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ Internet Broadway Database — 2000.
  3. ↑ filmportal.de — 2005.
  4. ↑ Stérin, Gabrielle (25. junij 2009). »Maggie Gyllenhaal«. Le Figaro (v francoščini). Pridobljeno 12. avgusta 2009.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 »Igralka Gyllenhaalova v protest napadom 11. septembra«. BBC News. BBC. 27. april 2005. Pridobljeno 7. septembra 2008. (angleško)
  6. ↑ »Maggie Gyllenhaal v zaporu«. The Early Show. CBS News. 30. avgust 2006. Pridobljeno 7. septembra 2008. (angleško)
  7. ↑ Wills, Dominic. »Življenjepis Jakea Gyllenhaala«. Tiscali. Pridobljeno 29. novembra 2008. (angleško)
  8. ↑ Ferro, Shane (10. september 2008). »Brinkleyjevi oboževalci svojo ljubezen izrazijo preko Facebooka«. Columbia Daily Spectator. Pridobljeno 19. novembra 2008. (angleško)
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 Wood, Gaby (17. september 2006). »Kradljiva lepotica«. The Guardian (v angleščini). Pridobljeno 7. septembra 2008.
  10. ↑ Hoggard, Liz (26. julij 2007). »Kraljica neodvisnih filmov: Maggie Gyllenhaal se razgovori o svoji vlogi s seksom obsedene bivše kaznjenke«. The Independent (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 29. maja 2010. Pridobljeno 12. decembra 2008.
  11. ↑ Lee, Ken (17. oktober 2008). »Starši Jakea in Maggie Gyllenhaal se prenehajo truditi«. People (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. oktobra 2013. Pridobljeno 5. decembra 2008.
  12. ↑ O'Sullivan, Charlotte (9. maj 2003). »Maggie Gyllenhaal: Pogače in S&M«. The Independent. Pridobljeno 24. oktobra 2008. (angleško)
  13. ↑ 13,0 13,1 Hart, Hugh (13. avgust 2006). »Več Maggie«. San Francisco Chronicle. Pridobljeno 13. oktobra 2008. (angleško)
  14. ↑ »Tajnica: Prebojna vloga?«. The Early Show. CBS News. 15. oktober 2002. Pridobljeno 9. oktobra 2008. (angleško)
  15. ↑ Roberts, Adam (23. maj 2006). »Mariovi slavni gostje«. Amateur Gourmet. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2014. Pridobljeno 9. oktobra 2008. (angleško)
  16. ↑ Zacharek, Stephanie (11. avgust 2000). »Cecil B. Demented«. Salon.com. Pridobljeno 5. decembra 2008. (angleško)
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 17,3 Cartner-Morley, Jess (2. julij 2007). »Išče težave«. The Guardian. guardian.co.uk. Pridobljeno 9. oktobra 2008. (angleško)
  18. ↑ Brantley, Ben (13. maj 2004). »Gledališka ocena; Afganistan še vedno razburja gospodinjo«. The New York Times. Pridobljeno 7. septembra 2008. (angleško)
  19. ↑ »Produkcije iz preteklosti«. Uradna spletna stran gledališča Berkeley Repertory (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. oktobra 2008. Pridobljeno 12. oktobra 2008.
  20. ↑ 20,0 20,1 Hurwitt, Robert (25. maj 2000). »Zapeljevanju dodajo absurdnost«. San Francisco Chronicle (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 17. novembra 2000. Pridobljeno 12. oktobra 2008.
  21. ↑ Morris, Steven Leigh (23. november 2000). »Afere brezsrčnežev«. LA Weekly (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2011. Pridobljeno 17. novembra 2008.
  22. ↑ Schillinger, Liesl (27. februar 2005). »Ebon Moss-Bachrach«. The New York Times. Pridobljeno 4. novembra 2008. (angleško)
  23. ↑ »Cecil B. Demented — Produkcijske opombe«. Seattle Post-Intelligencer. Avgust 2000. Pridobljeno 4. novembra 2008.[mrtva povezava] (angleško)
  24. ↑ 24,0 24,1 Holden, Stephen (20. september 2002). »Ocena filma: Disciplinirana tajnica mu nazadnje prekriža pot«. The New York Times. Pridobljeno 19. septembra 2008. (angleško)
  25. ↑ LaSalle, Mick (27. september 2002). »Tajnica«. San Francisco Chronicle. Pridobljeno 17. novembra 2008. (angleško)
  26. ↑ »Tajnica (2002): Ocene«. Metacritic. Pridobljeno 31. oktobra 2008. (angleško)
  27. ↑ »National Board of Review of Motion Pictures Awards - Nagrade, podeljene leta 2002«. Uradna spletna stran National Board of Review of Motion Pictures Awards (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2010. Pridobljeno 7. septembra 2010.
  28. ↑ »HFPA — Iskanje nagrad«. Uradna spletna stran zlatih globusov (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča (Splet) dne 14. januarja 2009. Pridobljeno 18. julija 2008.
  29. ↑ Pate, Addison (11. december 2002). »Nominiranci za nagrado Independent Spirit Award so znani«. Whittier Daily News. (angleško)
  30. ↑ Bone, James (19. julij 2007). »Zvezdnica in »mama levinja««. The Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. junija 2011. Pridobljeno 4. avgusta 2009. (angleško)
  31. ↑ Jessen, Monique (9. julij 2008). »Maggie Gyllenhaal sovraži zaročenčeve ljubezenske prizore«. People (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2013. Pridobljeno 4. avgusta 2009.
  32. ↑ Dawson, Tom (6. maj 2003). »Secretary«. BBC Films. BBC. Pridobljeno 7. septembra 2008. (angleško)
  33. ↑ Scott, A.O. (6. december 2002). »Ocena filma; Za večno obseda o obsedanju«. The New York Times (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. junija 2008. Pridobljeno 5. decembra 2008.
  34. ↑ Pierce, Nev (16. marec 2003). »Izpovedi nevarnega uma (2003) - Ocena filma«. BBC Films. BBC. Pridobljeno 5. decembra 2008. (angleško)
  35. ↑ »Izpovedi nevarnega uma (2002)«. Box Office Mojo. Pridobljeno 12. julija 2010. (angleško)
  36. ↑ Meyers, Shelby (28. november 2005). »Maggie Gyllenhaal prevzame njen strah pred romantičnimi komedijami«. MTV Movie News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2011. Pridobljeno 10. oktobra 2008. (angleško)
  37. ↑ 37,0 37,1 37,2 Mock, Janet. »Življenjepis Maggie Gyllenhaal«. People. Pridobljeno 18. julija 2008. (angleško)
  38. ↑ Campion, Chris (16. februar 2004). »Dekle na vrhu«. The Daily Telegraph. Pridobljeno 9. oktobra 2008. (angleško)
  39. ↑ »Nasmeh Mone Lise (2003): Ocena filma«. Metacritic. 19. december 2003. Pridobljeno 4. decembra 2008. (angleško)
  40. ↑ Dargis, Manohla (19. december 2003). »Nasmeh Mone Lise«. Los Angeles Times (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. aprila 2005. Pridobljeno 4. decembra 2008.
  41. ↑ Ng, David (16. september 2003). »Frustrirane bodoče matere jočejo v salezijanskih vicah«. The Village Voice (v angleščini). str. 1. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2009. Pridobljeno 4. decembra 2008.
  42. ↑ 42,0 42,1 Bunbury, Stephanie (28. april 2005). »Povsem moderna Maggie«. The Age. Pridobljeno 10. oktobra 2008. (angleško)
  43. ↑ Young, Josh (16. julij 2004). »Akademija oznani povabljene oskarjevce«. Entertainment Weekly (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2013. Pridobljeno 15. januarja 2009.
  44. ↑ Moss, Corey (24. marec 2010). »Maggie Gyllenhaal in Peter Sarsgaard se izogibata potencialnim Gigli-jevskim težavam«. MTV News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2011. Pridobljeno 4. aprila 2010. (angleško)
  45. ↑ Dominus, Susan (9. maj 2004). »Homebody pride domov, samo 17 let kasneje«. The New York Times. Pridobljeno 8. oktobra 2008. (angleško)
  46. ↑ Brantley, Ben (13. maj 2004). »Gledališka ocena; Afganistan še vedno razburja gospodinjo«. The New York Times. str. 2. Pridobljeno 12. oktobra 2008. (angleško)
  47. ↑ Heilpern, John (30. maj 2004). »Homebody/Kabul se vrne v svet, kjer so vsi znoreli«. The New York Observer. Pridobljeno 12. oktobra 2008. (angleško)
  48. ↑ »Maxim-ovih najprivlačnejših 100 - Seznam leta 2004«. USA Today. 9. april 2004. Pridobljeno 12. oktobra 2008. (angleško)
  49. ↑ Soriano, César G. (23. marec 2005). »Joliejeva pristane na vrhu FHM-jevega seznama najprivlačnejših«. USA Today. Pridobljeno 12. oktobra 2008. (angleško)
  50. ↑ 50,0 50,1 Associated Press (29. julij 2005). »Maggie Gyllenhaal vztraja pri petju v živo«. USA Today. Pridobljeno 10. oktobra 2008. (angleško)
  51. ↑ Schwarzbaum, Lisa (13. julij 2005). »Srečni konci - Ocena filma«. Entertainment Weekly (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2013. Pridobljeno 22. septembra 2008.
  52. ↑ Morris, Wesley (18. avgust 2006). »Moškemu velja zaupati je nepogrešljiva izkušnja«. The Boston Globe. Pridobljeno 22. septembra 2008. (angleško)
  53. ↑ Reaves, Jessica (4. september 2007). »Ocena filma: Moškemu velja zaupati«. Chicago Tribune. Pridobljeno 22. septembra 2008. (angleško)
  54. ↑ »Moškemu velja zaupati (2006): Ocena filma«. Metacritic. 18. avgust 2006. Pridobljeno 4. decembra 2008. (angleško)
  55. ↑ »Moškemu velja zaupati«. Rotten Tomatoes. 18. avgust 2006. Pridobljeno 4. decembra 2008. (angleško)
  56. ↑ Alter, Ethan (17. avgust 2006). »Premiera — Moškemu velja zaupati«. Premiere. (angleško)
  57. ↑ Scott, A.O. (10. november 2006). »Bolj čudno od fikcije — Slišite glasove? To je samo domišljija«. The New York Times. Pridobljeno 7. septembra 2008. (angleško)
  58. ↑ Straka, Mike (10. november 2006). »Maggie Gyllenhaal je enkratna v filmu Bolj čudno od fikcije«. Fox News. Pridobljeno 22. septembra 2008. (angleško)
  59. ↑ Burr, Ty (21. julij 2006). »Narejeno le za otroke«. The Boston Globe. Pridobljeno 25. septembra 2008. (angleško)
  60. ↑ Arnold, William (9. avgust 2006). »Stone na podlagi 11. septembra posname dostojanstven in zanimiv film«. Seattle Post-Intelligencer. Pridobljeno 22. septembra 2008. (angleško)
  61. ↑ »World Trade Center (2006): Ocene filma«. Metacritic. 9. avgust 2006. Pridobljeno 4. decembra 2008. (angleško)
  62. ↑ »World Trade Center (2006)«. Box Office Mojo. Pridobljeno 12. julija 2010. (angleško)
  63. ↑ »Maggie Gyllenhaal: Mama in filmska zvezdnica«. The Early Show. CBS News. 1. september 2006. Pridobljeno 22. septembra 2008. (angleško)
  64. ↑ Germain, David (17. september 2006). »Maggie Gyllenhaal reši neumno zgodbo filma Sherrybaby«. Record-Journal. Associated Press: F03. (angleško)
  65. ↑ Harvey, Dennis (22. januar 2006). »Ocena filma Sherrybaby«. Variety (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 16. decembra 2012. Pridobljeno 22. septembra 2008.
  66. ↑ Hornaday, Ann (16. marec 2007). »Za film SherryBaby, dolgotrajna moč«. The Washington Post. Pridobljeno 24. septembra 2008. (angleško)
  67. ↑ Associated Press (27. november 2006). »Maggie Gyllenhaal dobi nagrado stockholmskega filmskega festivala«. The Washington Post. Pridobljeno 22. septembra 2008. (angleško)
  68. ↑ McClintock, Pamela (8. marec 2007). »Gyllenhaalova se pridruži igralski zasedbi nadaljevanja Batmana«. Variety. Pridobljeno 24. septembra 2008. (angleško)
  69. ↑ Ayala, Nancy (18. julij 2008). »Vitez teme dobi novo glavno žensko igralko«. ABC News. Pridobljeno 18. julija 2008. (angleško)
  70. ↑ Williams, Andrew (6. januar 2008). »Gyllenhaalova govori o seksi spodnjem perilu«. Metro (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2010. Pridobljeno 8. januarja 2008.
  71. ↑ »Vitez teme (2008)«. Box Office Mojo. Pridobljeno 4. julija 2009. (angleško)
  72. ↑ »Najbolje prodajani filmi vseh časov«. Box Office Mojo. Pridobljeno 4. julija 2009. (angleško)
  73. ↑ Zacharek, Stephanie (17. julij 2008). »Vitez teme«. Salon.com. Pridobljeno 9. oktobra 2008. (angleško)
  74. ↑ 74,0 74,1 74,2 Itzkoff, Dave (4. februar 2009). »Skupaj v igri Off Broadwayja in Elsewherea«. The New York Times. str. 1. Pridobljeno 12. februarja 2009. (angleško)
  75. ↑ 75,0 75,1 75,2 Cox, Gordon (11. december 2008). »Gyllenhaalova in Sarsgaard se pridružita igralski zasedbi gledališke igre Vanya«. Variety. Pridobljeno 12. decembra 2008. (angleško)
  76. ↑ Dziemianowicz, Joe (13. februar 2009). »Priredba Chekhovove igre Uncle Vanya z dobro igralsko zasedbo je »neumna««. Daily News (New York) (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2009. Pridobljeno 18. februarja 2009.
  77. ↑ Johnson, Malcolm (13. februar 2009). »Dobra priredba Chehovove igre Uncle Vanya«. The Hartford Courant (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2011. Pridobljeno 18. februarja 2009.
  78. ↑ Siegel, Tatiana (31. maj 2008). »Mendesovo nadomesti Maggie Gyllenhaal«. Variety. Pridobljeno 31. oktobra 2008. (angleško)
  79. ↑ »Gyllenhaalova v filmu nadomesti Mendesovo«. Entertainment Weekly (v angleščini). 31. maj 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. junija 2013. Pridobljeno 31. oktobra 2008.
  80. ↑ »Greva (2009): Ocene filma«. Metacritic. 5. junij 2009. Pridobljeno 23. septembra 2009. (angleško)
  81. ↑ Gleiberman, Owen (5. junij 2009). »Greva (2009): Ocene filma«. Entertainment Weekly (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2013. Pridobljeno 9. junija 2009.
  82. ↑ 82,0 82,1 Scott, A.O. (5. junij 2009). »Greva — Praktični virtuozi in ponos«. The New York Times. Pridobljeno 9. junija 2009. (angleško)
  83. ↑ Wolf, Jeanne (7. julij 2009). »Maggie Gyllenhaal: Vse mame »dajo vse od sebe««. Parade. Pridobljeno 8. julija 2009. (angleško)
  84. ↑ »Crazy Heart (2009): Ocene filma«. Metacritic. 16. december 2009. Pridobljeno 29. decembra 2009. (angleško)
  85. ↑ Travers, Peter (10. december 2009). »Crazy Heart«. Rolling Stone. Pridobljeno 10. marca 2011. (angleško)
  86. ↑ Duke, Alan (2. februar 2010). »Avatar in Bombna misija vodita v nominacijah za oskarja«. CNN: Showbiz/Movies. Pridobljeno 2. februarja 2010. (angleško)
  87. ↑ Vary, Adam B. (14. april 2009). »Maggie Gyllenhaal se pridruži igralski zasedbi nadaljevanja filma Varuška McPhee«. Entertainment Weekly. Pridobljeno 17. aprila 2009. (angleško)
  88. ↑ Lawrence, Will (21. september 2009). »Maggie Gyllenhaal: Intervju za film Greva«. The Daily Telegraph. Pridobljeno 24. septembra 2009. (angleško)
  89. ↑ »Nanny McPhee Returns (2010): Ocene filma«. Metacritic. 20. avgust 2010. Pridobljeno 4. februarja 2011. (angleško)
  90. ↑ »Nanny McPhee Returns (2010)«. Box Office Mojo. Pridobljeno 4. februarja 2011. (angleško)
  91. ↑ »Voditeljica serije Independent Lens«. Public Broadcasting Service. Pridobljeno 11. novembra 2010. (angleško)
  92. ↑ Shoard, Catherine (20. avgust 2010). »Maggie Gyllenhaal upa, da bo zadela v polno z ljubezensko zgodbo o vibratorju«. The Guardian. Pridobljeno 4. februarja 2011. (angleško)
  93. ↑ Brown, Scott (3. februar 2011). »Odrska ocena: Sarsgaard in Gyllenhaalova v The Three Sisters kot ura za koktajle Roberta Altmana«. New York. Pridobljeno 4. februarja 2011. (angleško)
  94. ↑ Gerard, Jeremy (3. februar 2011). »Maggie Gyllenhaal se močno zaljubi v svojega moža v gledališki igri Three Sisters: Jeremy Gerard«. Bloomberg. Pridobljeno 4. februarja 2011. (angleško)
  95. ↑ Brantley, Ben (4. februar 2011). »Ruski čas, ameriške govorice«. The New York Times. str. 2. Pridobljeno 4. februarja 2011. (angleško)
  96. ↑ Mock, Janet. »Življenjepis Maggie Gyllenhaal«. People (v angleščini). str. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2013. Pridobljeno 18. julija 2008.
  97. ↑ Associated Press (4. oktober 2006). »Maggie Gyllenhaal je dobila deklico«. USA Today. Pridobljeno 18. novembra 2008. (angleško)
  98. ↑ Hamm, Liza; Dagostino, Mark (11. april 2006). »Maggie Gyllenhaal in Peter Sarsgaard pričakujeta dojenčka«. People (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2013. Pridobljeno 18. novembra 2008.
  99. ↑ Hamm, Liza (9. oktober 2006). »Gyllenhaalova in Sarsgaard imata deklico«. People (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2013. Pridobljeno 7. septembra 2008.
  100. ↑ Adams, Cindy (27. februar 2007). »Igralka išče varnost v B'klynu«. New York Post (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 4. januarja 2013. Pridobljeno 27. septembra 2008.
  101. ↑ Wihlborg, Ulrica (4. maj 2009). »Maggie Gyllenhaal in Peter Sarsgaard se poročita«. People. Pridobljeno 5. maja 2009. (angleško)
  102. ↑ Smith, Lori Spencer (4. maj 2009). »People: Dolly Parton pravi: »Ko se zrediš, stradaš.««. The Denver Post. Pridobljeno 4. maja 2009. (angleško)
  103. ↑ Madigan, Nick (24. marec 2003). »Podelitev oskarjev se nadaljuje, vendar razpoloženje kvarijo prepiri v Iraku«. The New York Times. Pridobljeno 12. oktobra 2008. (angleško)
  104. ↑ Goldberg, Michelle (13. januar 2003). »Želje ob utrinku«. Salon.com. Pridobljeno 10. oktobra 2008. (angleško)
  105. ↑ Murphy, Dean E. (20. marec 2003). »Grožnje in odzivi: Kalifornija; Vojni pristop razkriva odtujitev od Kalifornije«. The New York Times. Pridobljeno 13. oktobra 2008. (angleško)
  106. ↑ Nichols, Kara (21. september 2004). »Shod slavnih volivcev«. Daily Trojan (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 2. januarja 2013. Pridobljeno 18. julija 2008.
  107. ↑ Strell, Jay (20. oktober 2004). »Rock the Vote, mladi volivci na predsedniških volitvah leta 2004«. Uradna spletna stran državnega ministrstva Združenih držav Amerike. Pridobljeno 8. oktobra 2008. (angleško)
  108. ↑ Moss, Corey (3. marec 2004). »Slavni se zberejo pred pošto, da bi podali sporočilo pred volitvami«. MTV News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2009. Pridobljeno 8. oktobra 2008. (angleško)
  109. ↑ Wayne, Leslie (11. avgust 2008). »Preglejte partijske zabave«. The New York Times. Pridobljeno 17. novembra 2008. (angleško)
  110. ↑ »Kanye, Nerd in Wyclef za demokratstko konvencijo«. NME. 15. julij 2008. Pridobljeno 17. novembra 2008. {{navedi novice}}: |first= missing |last= (pomoč) (angleško)
  111. ↑ »Maggie: Nič več ne iščem težav«. The Belfast Telegraph. 1. avgust 2008. Pridobljeno 8. oktobra 2008. (angleško)
  112. ↑ »ACLU civilne liberalne šampinjone počastil z nagrado na vsakoletni večerji v ponedeljek, 19. maja 2003«. Uradna spletna stran organizacije American Civil Liberties Union (v angleščini). 16. april 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2009. Pridobljeno 8. oktobra 2008.
  113. ↑ Snead, Elizabeth (27. marec 2007). »Miu Miu: Se govori?«. Los Angeles Times. Pridobljeno 24. oktobra 2008. (angleško)
  114. ↑ »Trendovsko in zeleno« (v angleščini). CBS News. 10. oktober 2008. Arhivirano iz spletišča dne 22. julija 2012. Pridobljeno 24. oktobra 2008.
  115. ↑ Wiseman, Eva (9. marec 2008). »Kako se oblečem«. The Guardian. guardian.co.uk. Pridobljeno 24. oktobra 2008. (angleško)
  116. ↑ Hayes, Tim (10. julij 2007). »Avdijska poezija: "Departure in New Affection in nov hrup«. The Missouri Review. {{navedi časopis}}: |access-date= potrebuje |url= (pomoč) (angleško)
  117. ↑ Nome, Valerie (18. november 2007). »Maggie Gyllenhaal in Goldie Hawn za organizacijo Witness«. OK!. Pridobljeno 4. novembra 2008. (angleško)
  118. ↑ »Osredotočeni na spremembo zaslužka«. Uradna spletna stran skupine Witness. 7. november 2007. Pridobljeno 4. novembra 2008. (angleško)
  119. ↑ »Peter Gabriel in Maggie Gyllenhaal«. InStyle (v angleščini). 18. november 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2007. Pridobljeno 4. novembra 2008.
  120. ↑ »Tim in Susan se pridružita drugim zvezdnikom pri zbiranju denarja v New Yorku«. Hello!. 8. november 2007. Pridobljeno 5. novembra 2008. Vodila sta Bolj čudno od fikcije igralka Maggie Gyllenhaal ... in glasbenik Peter Gabriel, na dogodku pa so zbirali denar za promoviranje človekovih pravic za organizacijo Witness. (angleško)
  121. ↑ »Deset tisoč uročenih ogrlic in drugih stvari«. InStyle (v angleščini). december 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. decembra 2007. Pridobljeno 15. novembra 2008.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  122. ↑ »Trickle Up-ova dobrodelna ogrlica«. Seventeen. 6. december 2007. Pridobljeno 15. novembra 2008. (angleško)
  123. ↑ 123,0 123,1 Tschorn, Adam (5. oktober 2008). »Gen Art prikaže obraze modne industrije prihodnosti«. Los Angeles Times. Pridobljeno 29. decembra 2008. (angleško)
  124. ↑ 124,0 124,1 »Gen Art in SoyJoy predstavljata Modno naravno«. Uradna spletna stran organizacije SoyJoy (v angleščini). 25. september 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča (Izdano v medijih) dne 9. februarja 2009. Pridobljeno 6. februarja 2009.
  125. ↑ 125,0 125,1 »Vprašanja in odgovori z zvezdnico filma Sherrybaby, Maggie Gyllenhaal — Predogled za jesen 2006«. New York. Pridobljeno 18. julija 2008. (angleško)
  126. ↑ Associated Press (11. julij 2005). »Maggie Gyllenhaal obžaluje komentarje glede 11. septembra«. Fox News. Pridobljeno 7. septembra 2008. (angleško)
  127. ↑ 127,0 127,1 Hafetz, David (24. april 2006). »Takšni smo bili«. Variety. Pridobljeno 7. septembra 2008. (angleško)
  128. ↑ Associated Press (8. maj 2006). »Gyllenhaalova skoraj zapustila film o napadih 11. septembra«. USA Today. Pridobljeno 18. julija 2008. (angleško)
  129. ↑ Vineyard, Jennifer (8. avgust 2006). »World Trade Center: Velikanska tragedija zajeta na manjši lestvici«. MTV Movie News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2011. Pridobljeno 31. oktobra 2008. (angleško)

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Maggie Gyllenhaal.