1999 - Najboljši nastop glavne igralke v gledališki igri (Amy's View)
Nagrade britanske televizijske akademije 1982 - Najboljši svetli zabavni nastop (A Fine Romance) 2001 - Najboljša igralka (The Last of the Blonde Bombshells) 2006 - Najboljša igralka (Zapiski o škandalu) Broadcast Press Guild Awards 1982 - Najboljša igralka (A Fine Romance) Critics' Circle Theatre Awards 1982 - Najboljša igralka (Pomembno je biti Earnest in A Kind of Alaska) 1987 - Najboljša igralka (Antonij in Kleopatra) 1997 - Najboljša igralka (Amy's View) Chicago Film Critics Association Awards 1997 - Najboljša igralka (Gospa Brown) Evening Standard Awards 1980 - Najboljša igralka (Juno and the Paycock) 1982 - Najboljša igralka (Pomembno je biti Earnest in A Kind of Alaska) 1987 - Najboljša igralka (Antonij in Kleopatra) Evening Standard British Film Awards 2006 - Najboljša igralka (Zapiski o škandalu) Kansas City Film Critics Circle Awards 1998 - Najboljša stranska igralka (Zaljubljeni Shakespeare) London Film Critics' Circle Awards 1997 - Britanska igralka leta (Gospa Brown) 2001 - Britanska igralka leta (Iris) National Society of Film Critics Awards 1998 - Najboljša stranska igralka (Zaljubljeni Shakespeare) Online Film Critics Society Awards 1997 - Najboljša igralka (Gospa Brown) Satellite Awards 1997 - Najboljša igralka - Filmska drama (Gospa Brown) 2009 - Najboljša igralska zasedba (Devet) St. Louis Gateway Film Critics Association Awards 2005 - Najboljša igralka (Gospa Henderson predstavlja)
Judi Dench je s svojo igralsko kariero pričela leta 1957, ko je pričela igrati za podjetje Old Vic Company. V naslednjih letih je igrala predvsem v gledaliških igrahWilliama Shakespearea; med drugim je zaigrala Ofelijo v igri Hamlet, Julijo Capulet v igri Romeo in Julija in Lady Macbeth v igri Macbeth. Kmalu po začetku filmske kariere je prejela nagrado BAFTA v kategoriji za »najbolj obljubljajočega novinca«; kakorkoli že, na začetku kariere je Judi Dench delovala predvsem v gledališču. Kljub temu, da javnosti še danes ni znana kot dobra pevka, je leta 1968 prejela veliko hvale za glavno vlogo v muzikaluKabaret.
V naslednjih dveh desetletjih je Judi Dench postala ena izmed najbolj priznanih britanskih gledaliških igralk ter delala za narodno gledališke in Shakespearejevo kraljevo gledališče. Med letoma 1981 in 1984 je s serijo A Fine Romance zaslovela tudi na televiziji, leta 1992 pa je pričela igrati tudi v romantično-komični seriji As Time Goes By.
Leta 1971 se je Judi Dench poročila z igralcem Michaelom Williamsom, s katerim je ostala poročena do njegove smrti leta 2001. Sta starša igralke Finty Williams. Njuna hči je mati samohranilka svojemu sinu Samu.[4]
Zasebno življenje
»Srečna sva bila že, ko sva bila v isti sobi.«
Judi Dench o svojem dolgem zakonu z Michaelom Williamsom[5]
Judith Olivia Dench se je rodila v Heworthu, predelu Yorka, kot hči dublinčanke Eleanore Olave (roj. Jones) in Reginalda Arthurja Dencha, zdravnika. Njena starša sta se spoznala, ko je njen oče še študiral na kolidžu Trinity v Dublinu.[6] Judi Dench so do njenega trinajstega leta vzgajali kot metodistko, pri trinajstih pa se je pričela šolati na neodvisni yorški kvekerski osnovni šoli The Mount ter postala kvekerka.[7][8] Njena brata (eden od njiju je igralec Jeffery Dench) sta se rodila v Tyldesleyju, Lancashire.[7][8] Njena nečakinja, Emma Dench, je bivša profesorica londonske univerze Birkbeck, ki trenutno predava na Harvardu in univerzi Cambridge ter zgodovinarka.[9]
Leta 1971 se je Judi Dench poročila z britanskim igralcem Michaelom Williamsom; njuna edina hči, Tara Cressida Frances Williams, poklicno poznana kot, Finty Williams, se je rodila 24. septembra 1972.
Judi Dench in njen mož sta skupaj zaigrala v mnogih gledaliških igrah in v televizijski seriji Boba Larbeyja, A Fine Romance (1981–1984). Michael Williams je pri petinšestdesetih leta 2001 umrl zaradi pljučnega raka.
Judi Dench se zanima za konjske dirke in je skupaj s svojim šoferjem Bryanom Agarjem lastnica štiriletnega konja z imenom »Smokey Oakey«, ki je leta 2008 zmagal na konjskih dirkah Brigadier Gerard Stakes.[10]
Kariera
V Veliki Britaniji Judi Dench slovi kot ena izmed največjih igralk v povojnem obdobju, predvsem zaradi njenega dela pri gledališču, ki je predstavljalo velik del njene kariere. Večkrat so jo označili tudi za najboljšo britansko igralko.[11][12]
Zgodnja leta
Starši Judi Dench so imeli pogoste stike z gledališčem. Njen oče, zdravnik, je redno deloval tudi v gledališču, njena mama pa je sodelovala pri oblikovanju oblačil za gledališke predstave.[13] Igralci z gledališča so pogosto ostajali pri njih doma. V petdesetih je Judi Dench pogosto sodelovala pri gledaliških igrah, a le amatersko. Leta 1957 je zaigrala devico Marijo v eni izmed iger, ki so jih uprizorili v York Museum Gardensu.[14] Čeprav je na začetku nameravala postati scenografinja, se je potem, ko se je njen brat Jeff pričel šolati na središčni šoli govora in drame, pričela zanimati za dramo.[13] Tudi sama se je vpisala v šolo in sprejeli so jo. S svojo sošolko, igralko Vanesso Redgrave, naj bi bila ena izmed najboljših učenk v svojem razredu. Nazadnje je prejela diplomo iz drame, skupaj s štirimi igralskimi priznanji, med drugim tudi z zlato medaljo za izstopajočega učenca.[13]
»Najboljši del pri igranju Julije je nanosekunda, ko ti vlogo ponudijo.«
Decembra 1961 se je pridružila Shakespearjevem kraljevem gledališču in zaigrala Anyo v igri The Cherry Orchard v londonskem gledališču Aldwych. Kmalu zatem, aprila 1962, je zaigrala še Isabello v igri Milo za drago v gledališču v Stratford-upon-Avonu. Januarja 1963 je sodelovala s podjetjem Nottingham Playhouse (med drugim je na zahodnoafriški turneji zaigrala Lady Macbeth za britanski svet), aprila 1964 pa je sodelovala s podjetjem Oxford Playhouse. Istega leta je posnela svoj debitantski film, The Third Secret.
Preboj
Leta 1968 je Judi Dench dobila vlogo Sally Bowles v muzikaluKabaret. Sheridan Morley, režiser igre, je kasneje dejal:
Najprej sem mislil, da se šalijo. Še nikoli ni sodelovala pri muzikalu in ima čuden, hripav glas, ki zveni kot nenehen hlad. Petja v javnosti se je tako bala, da je na avdicijo prišla s krili in nazadnje pianiste pustila same na odru.[15]
A ob premieri igre v gledališču Palace februarja 1968 so jo kritiki v glavnem hvalili; Frank Marcus iz revije Plays and Players je, na primer, v svoji oceni igre o njenem nastopu napisal: »Dobro poje. Naslovna pesem je pravzaprav velik projekt z dobrim občutjem.«
Po dolgem uprizarjanju igre Kabaret je Judi Dench ponovno pričela sodelovati s Shakespearjevim kraljevim gledališčem ter zaigrala v gledališčih v Stratfordu in Londonu, kjer je nastopala še skoraj dvajset let in v tem času prejela mnogo nagrad. Med drugim je leta 1971 zaigrala tudi vojvodinjo v igri Vojvodinja MalfijskaJohna Websterja. Leta 1976 je igrala predvsem v Stratfordu, leta 1977 pa v Aldwychu; v tem času je imela dve pomembnejši vlogi. Prvo, Adrianno, je zaigrala v muzikalu Trevorja Nunna, Komedija zmešnjav, drugo, Beatrice in Benedick, pa v igri Donalda Sindena, Mnogo hrupa za nič. Bernard Levin je za The Sunday Times napisal: »... ponovno nam dokaže, da je komedijantka z vzornimi sposobnostmi, morda celo najboljša, kar jih imamo.«[16]
»Presenetilo me bo, če boste rekli, da se kakšen nastop igralk njene generacije lahko meri s tem.«
J. C. Trewin iz revije The Lady o nastopu Judi Dench v drami Macbeth
Največ hvale do tedaj je Judi Dench prejela za svojo upodobitev Lady Macbeth v drami Macbeth s Shakespearjevim kraljevim gledališčem leta 1976. Igra Trevorja Nunna je prva igra, ki so jo upodobili v gledališču The Other Place v Stratfordu. Igro so uprizorili na manjšem odru, večji poudarek pa je bil na psihološki dinamiki likov, in oba, Ian McKellen, ki je upodobil glavnnega junaka, ter Judi Dench sta s strani kritikov prejela veliko pohval. »Če to ni dobro igranje, ne vem, kaj je,« je napisal Michael Billington iz revije The Guardian. Kasneje so igro uprizarjali tudi v Londonu, natančneje septembra 1977 v gledališču Donmar Warehouse in kasneje so po igri posneli tudi film za kaseto in DVD. Leta 1977 je Judi Dench za svoj nastop v igri dobila nagrado SWET v kategoriji za »najboljšo igralko«.
Leta 1989 je Judi Dench dobila vlogo Pru Forrest, tihe žene Toma Forresta, v BBC-jevi telenoveli The Archers.[17]
Imela je tudi pomembnejšo vlogo v BBC-jevem romantičnem filmu Davida JonesaLangrishe, Go Down (1978) ob Jeremyju Ironsu. Scenarij, ki je temeljil na istoimenskem romanuAidana Higginsa, je napisal Harold Pinter. V filmu je imela vlogo ene izmed treh neporočenih sester, ki živijo v starem irskem dvorcu na deželi, v Waterfordu.
Režiserski prvenec Judi Dench je bila gledališka igra iz leta 1988 gledališča Renaissance, Renaissance Shakespeare on the Road, ki jo je produciralo podjetje Birmingham Rep. Igro so uprizarjali tri mesece v londonskem gledališču Phoenix. Sodelovala je tudi pri ustvarjanju igre Much Ado About Nothing. Igra se dogaja v času Napoleona in glavni vlogi, Beatrice in Benedicka sta upodobila Samantha Bond in Kenneth Branagh.
Judi Dench je večkrat zaigrala v gledališču West End. Leta 1974 je upodobila gospodično Trant v muzikaluThe Good Companions. Leta 1981 je dobila glavno vlogo, vlogo Grizabelle, v igri Mačke, vendar si je pretegnila ahilovo tetivo in je zato morala vlogo prepustiti Elaine Paige.[18] Zaigrala je tudi v londonskem narodnem gledališču, kjer je septembra 1995 zaigrala Desiree Armfeldt v igri Stephena Sondheima, Mala nočna glasba, za katero je bila nagrajena z nagrado Laurencea Olivierja.
Uspeh
Leta 1995 je Judi Dench dobila vlogo M, šefice Jamesa Bonda, v filmski seriji James Bond, začenši s filmom Zlato oko, kjer je nadomestila Roberta Browna. Zaigrala je v šestih filmih s serije James Bond, vključno s filmoma Casino Royale in Kvantum sočutja, s čimer je postala članica igralske zasedbe, ki se je pojavila v največ filmih te serije.
»Posebej zabavna je dama Judi Dench v vlogi diktatorske in nesramne kraljice Bess, ki zaspi in smrči med igrami, ki jih ne mara.«
Za svoje nastope v londonskem gledališču je bila Judi Dench nagrajena z mnogimi nagradami, vključno s šestimi nagradami Laurencea Olivierja, s čimer je postala oseba z največ prejetimi nagradami Laurencea Olivierja. Za svojo upodobitev Esme Allen v Broadwayjski igri Davida Harea, Amy's View, je leta 1999 prejela nagrado tony. Mnoge igre je tudi režirala. Za svojo vlogo Elizabete I. v filmu Zaljubljeni Shakespeare (1998) je prejela oskarja v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«.
Judi Dench je večkrat sodelovala tudi s svojim dobrim prijateljem, igralcem Geoffreyjem Palmerjem. Skupaj sta igrala v seriji As Time Goes By, kjer je imela vlogo Jean Pargetter, ki se je po poroki z Lionelom Hardcastleom preimenovala v Jean Hardcastle. Serija je trajala devet sezon. Skupaj sta sodelovala tudi pri filmih Gospa Brown in 007 - Jutri nikoli ne umre, ki so ju posneli leta 1997. Svoj glas je posodila mnogim animiranim likom, pripovedovalcem in drugo. Zaigrala je »gospodično Lilly« v otroški animirani seriji Angelina Ballerina (poleg svoje hčere, Finty Williams, ki je glas posodila Angelini) in gospe Calloway v Disneyjevem animiranem filmu Doma na Rangeu (2004). Njen glas se je pojavil tudi na mnogih posnetkih s klasično glasbo, kot sta MendelssohnovSen kresne noči in BrittenovCanticles-The Heart of the Matter, sodelovala pa je tudi pri mnogih BBC-jevih radijskih intervjujih in reklamah. Na televiziji se je pojavljala v televizijskih serijah A Fine Romance in As Time Goes By. V Združenih državah Amerike so serijo As Time Goes By izdali tudi na DVD-ju.
Judi Dench se je aprila 2006 vrnila na oder westendskega gledališča, in sicer z igro Hay Fever, v kateri so poleg nje zaigrali tudi Peter Bowles, Belinda Lang in Kim Medcalf. Leta 2006 je končala z igranjem vloge gospe Quickly v novem muzikalu Shakespearjevega kraljevega gledališča, The Merry Wives, različici igre The Merry Wives of Windsor.[20]
Leta 2007 je BBC izdal kolekcijo The Judi Dench Collection, zbirko DVD-jev z osmimi televizijskimi dramami: štirilogijo Talking to a Stranger (1966), Keep an Eye on Amélie (1973), The Cherry Orchard (1981), Going Gently (1981), Ghosts (film s Kennethom Branaghom in Michaelom Gambonom, 1987), Make and Break (film z Robertom Hardyjem, 1987), Can You Hear Me Thinking? (film z njenim možem, Michaelom Williamsom, 1990) in Absolute Hell (1991).[21]
Judi Dench je kot gospodična Matty Jenkins ob Michaelu Gambonu Eileen Atkins, Imeldi Staunton in Francesca Annis zaigrala v BBC-jevi petdelni miniseriji Cranford. Predvajati so jo pričeli novembra 2007 in spomladi leta 2008 je podjetje WGBH serijo izdalo tudi na DVD-ju.
Februarja 2008 je Judi Dench postala prva uradna pokroviteljica projekta Skrivnosti yorške mladine (York Youth Mysteries), ki mladim ljudem iz Yorka omogoča raziskovanje skrivnostnih iger preko plesa, filmov in cirkusa. Projekt se vsako leto zaključi 21. junija v Yorku.
M je upodobila tudi v dvaindvajsetem filmu o Jamesu Bondu, Kvantum sočutja.
Med 13. marcem in 23. majem je Judi Dench spet igrala v gledališču West End. Zaigrala je Madame de Merteuil v igri Yukia Mishime, Madame De Sade, ki jo je za Wyndhamovo gledališče režiral tudi Michael Grandage. Skoraj leto dni kasneje, februarja 2011, je Judi Dench v gledališču Rose ponovno sodelovala s sirom Petrom Hallom, in sicer ob igranju v gledališki igri Sen kresne noči. 31. julija 2010 je nastopila na posebnem koncertu z naslovom Send in the Clowns, ki so ga priredili v čast osemdesetega rojstnega dne skladatelja Stephena Sondheima.[22][23]
Javna podoba
Judi Dench je leta 1970 dobila naziv častnice reda britanskega imperija,[24] leta 1988 pa so jo povišali v poveljnico.[25] Leta 2005 je postala častna članica reda britanskega imperija,[26] junija 2011 pa še članica britanskega filmskega inštituta (BFI).[3]
Judi Dench je pokroviteljica organizacij »The Leaveners« in »Friends School Saffron Walden« ter gledališča Archway v Horleyju, Združeno kraljestvo. Je predsednica akademije Mountview gledališke umetnosti v Londonu leta 2006,[27] kjer je nadomestila sira Johna Millsa, je pa tudi predsednica gledališča Questors. Maja 2006 je postala častna članica kraljeve družbe umetnikov. Je tudi pokroviteljica šole Ovingdean Hall, posebnega internata za gluhe in naglušne v Brightonu in podpredsednica dobrodelne organizacije The Little Foundation.
Judi Dench je častna članica kolidža Lucy Cavendish v Cambridgeu. Leta 1996 je dobila častni doktorat univerze Surrey,[28] med letoma 2000 in 2001 pa si je prislužila doktorat univerze Durham.[29] Julija 2000 je prejela naziv doktorice pisave s strani univerze kraljice Margarete, Edinburgh, kjer je aktivno sodelovala pri njihovem pouku igranja in sodelovala pri upodobitvah njihovih iger v gledališču Gateway na Elm Rowu. 24. junija 2008 je dobila naziv doktorice tudi s strani univerze sv. Andrewsa.[30]
Judi Dench sodeluje nevladno organizacijo Survival International, kjer promovira zaščito raznih plemen, kot so Bušmani iz Bocvane in pleme Arhuaco iz Kolumbije. Posnela je krajši posnetek, v katerem je dejala, da so Bušmani žrtve rasizma, tiranstva in nevoščljivosti.[31][32]
22. julija 2010 je Judi Dench prejela doktorat univerze Nottingham Trent.[33]
Organizacija Dr Hadwen Trust je 15. januarja 2011 oznanila, da bo Judi Dench postala pokroviteljica njihove dobrodelne organizacije, pri čemer bo sodelovala z zvezdniki, kot sta Joanna Lumley in David Shepherd.[34]
Oskar za najboljšo stransko igralko BAFTA Award za najboljšo igralko v stranski vlogi Kansas City Film Critics Circle Award za najboljšo stransko igralko National Society of Film Critics Award za najboljšo stransko igralko Nominirana — Chlotrudis Award za najboljšo stransko igralko Nominirana — Zlati globus za najboljšo stransko igralko - Film Nominirana — Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop ženske igralke v stranski vlogi
Into the Arms of Strangers: Stories of the Kindertransport
Pripovedovalka
Dokumentarni film
2000
The Last of the Blonde Bombshells
Elizabeth
British Academy Television Award za najboljšo igralko Zlati globus za najboljšo igralko - Miniserija ali televizijski film Nominirana — Emmy za izstopajočo glavno igralko - Miniserija ali film Nominirana — Screen Actors Guild Award za izstopajočo igralko v miniseriji ali televizijskem filmu
BAFTA Award za najboljšo igralko v glavni vlogi London Film Critics' Circle Award za britansko igralko leta Nominirana — Oskar za najboljšo igralko Nominirana — Zlati globus za najboljšo igralko - Filmska drama Nominirana — Phoenix Film Critics Society Award za najboljšo igralko Nominirana — Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop ženske igralke v stranski vlogi Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Filmska drama
Nominirana — BAFTA Award za najboljšo igralko v stranski vlogi Nominirana — Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi
St. Louis Gateway Film Critics Association Award za najboljšo igralko Nominirana — Oskar za najboljšo igralko Nominirana — BAFTA Award za najboljšo igralko v glavni vlogi Nominirana — British Independent Film Award za najboljšo igralko Nominirana — Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralko Nominirana — Zlati globus za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija Nominirana — London Film Critics' Circle Award za britansko igralko leta Nominirana — Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija
British Independent Film Award za najboljšo igralko Evening Standard British Film Award za najboljšo igralko Nominirana — Oskar za najboljšo igralko Nominirana — BAFTA Award za najboljšo igralko v glavni vlogi Nominirana — Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralko Nominirana — Chicago Film Critics Association Award za najboljšo igralko Nominirana — Zlati globus za najboljšo igralko - Filmska drama Nominirana — London Film Critics Circle Award za najboljšo igralko Nominirana — London Film Critics' Circle za britansko igralko leta Nominirana — Online Film Critics Society Award za najboljša igralka Nominirana — Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Filmska drama
2007
Go Inside to Greet the Light
Pripovedovalka
2007, 2009
Cranford
Gospodična Matty
Nominirana — British Academy Television Award za najboljšo igralko Nominirana — Zlati globus za najboljšo igralko - Miniserija ali televizijski film Nominirana — Emmy Award za izstopajočo glavno igralko - Miniserija ali film Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Miniserija ali televizijski film
Satellite Award za najboljšo igralsko zasedbo - Film Nominirana — Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo Nominirana — Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop v igralski zasedbi v filmu Nominirana — Washington D.C. Area Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo
↑Osebje (6. september 2002). »Pomembnost dame Judi«. BBC News (v angleščini). Pridobljeno 16. februarja 2009.
↑ 7,07,1Michael Billington (12. september 2005). »Prosim, Bog, ne upokoji se«. The Guardian (v angleščini). Velika Britanija. Pridobljeno 16. februarja 2009.
↑ 8,08,1Michael Billington (23. marec 1998). »Judi Dench: Ni podobna dami«. The Guardian (v angleščini). Velika Britanija. Pridobljeno 16. februarja 2009.
↑»Emma Dench«. Revija Harvard (v angleščini). Marec–april 2010. Pridobljeno 11. septembra 2010.
Dench, Judi. And Furthermore. London: Weidenfeld & Nicolson, 2010. ISBN 978-0-297-85967-3. (angleško)
Lavery, Alison (ed.). The Judi Dench Handbook. Emereo, 2010. ISBN 978-1-74244-659-2. (angleško)
Miller, John (ed.). Darling Judi: A Celebration of Judi Dench. London: Weidenfeld & Nicolson, 2004. ISBN 0-297-84791-0. (angleško)
Trowbridge, Simon. The Company: A Biographical Dictionary of the Royal Shakespeare Company. Oxford: Editions Albert Creed, 2010. ISBN 978-0-9559830-2-3. (angleško)
Herbert, Ian; Christine Baxter; Robert E. Finlay (1981). Who's Who in the Theatre (v angleščini) (17. izd.). Detroit: Gale. ISBN0-273-01717-9.
.jpg)
.svg){kind=small}
