Grška abeceda
Αα alfa Νν ni Ββ beta Ξξ ksi Γγ gama Οο omikron Δδ delta Ππ pi Εε epsilon Ρρ ro Ζζ zeta Σσς sigma Ηη eta Ττ tau Θθ theta Υυ ipsilon Ιι jota Φφ fi Κκ kapa Χχ hi Λλ lambda Ψψ psi Μμ mi Ωω omega
Zgodovina
arhaične lokalne različice Ϝ Ͱ Ϻ Ϙ Ͳ Ͷ diakritični znaki ligature števniki ϛ (6) ϟ (90) ϡ (900)
Uporaba v drugih jezikih
baktrijščina koptščina albanščina
Povezane teme
Uporaba kot znanstveni simboli
Kategorija
p p u

Jóta (grško starogrško ιώτα ali redkeje starogrško γιώτα; velika črka Ι, mala črka ι) je deveta črka grške abecede in ima številčno vrednost 10. Črka jota se je razvila iz feničanske črke jod (). Iz grške črke Ι izvira latinična črka I (in iz nje J), pa tudi cirilična črka І, ki se v današnjih dneh uporablja le še v nekaterih jezikih.

V grščini se črka Ι izgovarja kot i ali j.

Posebnost v izgovorjavi so digrafi:

• ΑΙ se izgovarja kot e, npr.: starogrško Αιγαίο [egéo] = Egejsko morje
• ΕΙ se izgovarja kot i, npr.: starogrško είσοδος [ísodos] = vhod, vstop
• ΟΙ se izgovarja kot i, npr.: starogrško οικονομία [ikonomía] = ekonomija

V nekaterih besedah se jota in predstoječi samoglasnik izgovarjata ločeno - v pisavi se to označi z dierezo (z dvema pikama) na črki jota: Ϊ, npr.: starogrško αθηναϊκός = atenski. Črka Ϊ je lahko dodatno tudi poudarjena, npr.: starogrško Αχαΐα [Ahaja] = Ahaja (grška pokrajina).

V stari grščini so nekateri digrafi že zgodaj izgubili končno črko jota. V starejših tekstih se to črko jota (ki se ne izgovarja) najde podpisano pod glavni samoglasnik: ᾼ ᾳ ῌ ῃ ῼ ῳ.

• v astronomiji je ι oznaka za deveto zvezdo v ozvezdju

Poglejte si besedo jota ali Jota v Wikislovarju, prostem slovarju.