PROFILPELAJAR.COM

Josip Vošnjak
Josip Vošnjak
Rojstvo	4. januar 1834; Šoštanj
Smrt	21. oktober 1911 (77 let); Visole
Narodnost	Slovenec
Državljanstvo	Cislajtanija; Avstrijsko cesarstvo
Poklic	zdravnik, politik, pisatelj

Josip Vošnjak, (s psevdonimom J. Skalec, J. M.Dravinjski) slovenski politik, zdravnik in pisatelj, * 4. januar 1834, Šoštanj, † 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici.

Življenje

Vošnjak se je rodil v premožno in ugledno trško družino usnjarskega mojstra in posestnika Mihaela ter Jožefe r. Krischan (Križan) v Šoštanju. Leta 1840 je začel v Šoštanju obiskovati nižjo šolo, kjer ga je poučeval Peter Musi in zaključil tri razrede. Šolanje je nato nadaljeval v Celju, kjer je v letih 1843–1846 obiskoval glavno šolo in zaključil dva razreda gimnazije v Celju. Po prejeti štipendiji je v letih 1846–1850 nadaljeval šolanje na gimnaziji v Gradcu in v letih 1850–1852 z odliko zaključil v gimnaziji na Dunaju. Tu je leta 1852 začel s študijem medicine, ki ga je uspešno zaključil leta 1857 in bil v nasednjem letu promoviran v doktorja medicine in nato še doktorja kirurgije. Zdravniški poklic je opravljal v več krajih. V Šoštanju (1858–1859), Ljubljani (1859, 1861, 1872–1895), Kranju (1859–1861), Slovenski Bistrici (1861–1870) in Šmarju pri Jelšah (1870–1872). Zadnjo službo v Ljubljani, primarija deželne prisilne delavnice, je obdržal do upokojitve. Bil je poslanec v štajerskem deželnem zboru v letih 1867–1878, dunajskem državnem zboru v letih 1873–1885 in kranjskem deželnem zboru v letih 1877–1895. Leta 1895 se je upokojil in se preselil na posestvo na Visolah pri Slovenski Bistrici, kjer je živel vse do smrti.

Delo

Deloval je na številnih področjih politike, pisateljevanja, bil je kulturni organizator, govorec, mislec, pobudnik mnogih gospodarskih dejavnosti, društveni delavec. Bil je med pomembnejšimi zdravniki na Kranjskem in aktiven član v kranjskem Društvu zdravnikov. Vošnjak se je začel ukvarjati s politiko šele leta 1861 v Kranju. Takrat se je seznanil z najbolj znanimi slovenskimi narodnjaki, tudi z Bleiweisom in začel pisati v njegove Kmetijske in rokodelske novice. Sprva je bil politično najbolj aktiven na Štajerskem, deloval je v času, ko se je začela oblikovati slovenska narodnostna identiteta. Pisal je politične programe in bil organizator shodov. Vseskozi si je prizadeval za Zedinjeno Slovenijo in je aktivno sodeloval pri organizaciji taborov. V šestdesetih in sedemdesetih letih je imel vodilno vlogo v novi slovenski liberalni politiki. V času nastopa Taaffejeve vlade (1879) je bil najaktivnejši državni poslanec. Politični nasprotniki staroslovenci so celoten nasprotni mladoslovenski liberalni tabor poimenovali kar za »vošnjakovce« in sestavili parolo: »Koder vošnjakovci hodijo, trava ne raste«. Cilj njegovega političnega delovanja je bil prebuditi kmeta, ki je bil zanj temelj vsakega naroda. Kot poslanec se je boril za napredek šolstva, splošno volilno pravico, uveljavljanje slovenskega jezika, razvoj zdravstva. Zavzemal se je za gradnjo nove deželne bolnice. Zaslužen je za sprejetje zakona o zdravstvenem pokojninskem skladu, leta 1888 v kranjskem deželnem zboru, ki je zagotovil zdravnikom pravico do pokojnine. Po Jurčičevi in Bleiweisovi smrti leta 1881 je začel njegov vpliv upadati. Uveljavila se je nova generacija politikov (Kersnik, Hribar, Šuklje, ...). Od leta 1885 ni bil več poslanec v državnem zboru, tudi druge funkcije je opustil in v političnem življenju ni imel več odločilne vloge.

Zelo aktiven je bil tudi v društvih: Društvo slovenskih pisateljev, Narodno društvo, Glasbena matica, Dramatično društvo, Družba sv. Cirila in Metoda. Opravljal je delo tajnika delniške družbe Narodna tiskarna. Leta 1868 pa je bil med ustanovitelji časopisa Slovenski narod.

Pisal je številne članke v slovenske časnike: Slovenski narod, Koledar družbe sv. Mohorja, Ljubljanski zvon; z zelo raznoliko vsebino. Vse od političnih in gospodarskih, pa do poljudnoznanstvenih besedil s praktičnimi nasveti z medicinsko tematiko.

Imel je posluh za gospodarske probleme in se veliko posvečal kmečki agrarni problematiki. Zavzemal se je za ustanovitev posojilnic (zadružnice), ki bi pomagale rešiti resne socialne probleme kmetov (idejo je uresničil brat Mihael Vošnjak). Napisal je mnogo knjig o kmetovanju in se z agrarnim vprašanjem ukvarjal tudi teoretično. Ena njegovih svetovnonazorskih značilnosti je bil antisemitizem, ki ga je povezoval z gospodarskimi razlogi, saj je imel Jude za predstavnike brezdušnega liberalnega kapitalizma. Zanimal ga je tudi spiritizem.

Vošnjak je veliko prispeval tudi k slovenskemu leposlovju, publicistiki in kulturi. Zaslužen je, da je Avstrija leta 1880 sprejela njegovo resolucijo o uvedbi slovenščine v srednje šole na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem, Koroškem, Primorskem in v Trstu. Ukvarjal se je s pisanjem dram, povesti, romanov, vendar je kot pisatelj malo manj znan. Najpomembnejše so njegove pozne drame. Pomembno delo so Spomini, kjer je opisal svoje življenje in delo ter skušal predstaviti svoj pogled na politično dogajanje v drugi polovici 19. stoletja. Pisal je vaške, kmečke povesti z versko, vzgojno, socialno in politično vsebino.

Bibliografija

Poimenovanja

Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Vošnjakova ulica v Ljubljani
Vošnjakova ulica v Šmarju pri Jelšah
Vošnjakova ulica v Mariboru

Sklici

↑ Dr. Constant v. Wurzbach Vošnjak, Joseph // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 51. — S. 299.
d:Track:Q665807 d:Track:Q90894325

Viri in literatura

Igor Grdina: Slovenska meščanska dramatika. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1996. (COBISS)
Jože Hudales: Dr. Josip Vošnjak: stopetdesetletnica rojstva: katalog razstave v Titovem Velenju od 11. maja do 5. junija 1984. Velenje: Kulturni center Ivan Napotnik, 1984. (COBISS)
Vasilij Melik: Josip Vošnjak in njegovi Spomini. Spomini. Josip Vošnjak. Ljubljana: Slovenska matica, 1982.
Malina Schmidt-Snoj: Josip Vošnjak. Ljubljana: Nova Revija, 2003 (Znameniti Slovenci). (COBISS)