Leta 1927 je bil ustanovni član aerokluba Naša krila in njegov prvi predsednik. Aeroklub je pod njegovim delovanjem leta 1929 ustanovil akademsko jadralno skupino, v katero so se vključevali dijaki in je bila prva te vrste v Jugoslaviji ter uradno priznana s strani ministrstva iz Beograda. Leta 1937 je postal častni član aerokluba.[2]
Planinski vestnik, 1941
Pisal je literarnozgodovinske in kritične članke o Prešernu, Bleiweisu, Stritarju, Aškercu, Murnu, Cankarju in objavil razne ocene književnih izdaj. Veliko časa je posvetil področju šolstva, izdal je več učbenikov za grščino in latinščino ter za njune potrebe priredil Ksenofontov slovar (Dunaj 1909). Napisal je nekaj člankov o pouku klasičnih jezikov in o latinščini ter grščini. Kot slovenistični jezikoslovec je skušal uveljaviti svoja pravopisna pravila v delu Antibarbarus. Studije o napakah in pravilih slovenskega pisanja (1910) (COBISS), a pri tem ni imel uspeha. Ukvarjal se je z dialektologijo, v času študija je napisal seminarsko nalogo Narečje v Bočni in njega sklanjatev (izšla 1903) (COBISS), ki je bila prva predstavitev govora kakega štajerskega narečja. Bil je tajnik odbora za zbiranje slovenskih narečnih pesmi.
V letih 1908–41 je urejal Planinski vestnik in v 32 letih uredil 26 letnikov. V njem je v številnih člankih pisal o pomenu in ideologiji planinstva, posegal je v terminologijo, frazeologijo in slog ter se trudil dvigniti Planinski vestnik po vsebini in obliki na visoko raven.
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
