Rodil se je in prvih deset let preživel v vasi Buče na Kozjanskem.[3] V domačem kraju, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, je učiteljica svoje učence večkrat popeljala na travnik, kjer so se igrali z žogo, delali proste vaje in tekli.[3]
Mladost
Med drugo svetovno vojno je bil z družino interniran v Nemčijo in štiri leta preživel v koncentracijsakih taboriščih.[3] Po vrnitvi v domovino je šolanje nadaljeval z nižjo gimnazijo v Rogaški Slatini; tam je bil prvič uradno izmerjen njegov čas: 7,5 sekunde pri teku na 60 m na tekmovanju za fizkulturno značko.[3] Leta 1949 je bil kot petošolec I gimnazije v Celju[3][4] prisoten na šolskem prvenstvu na Glaziji in na 100 m tekel v 12,4 sekunde - bos. Uvrstil se je v finale, prvič obul šprinterice in s časom 11,9 sekunde končal na drugem mestu, in se pridružil AD Kladivar.[3]
S tekmovalno atletiko se je začel ukvarjati leta 1950 in kot športnik-atlet bil član AD Kladivar iz Celja. Istega leta je bil prvič izbran v državno reprezentanco kot rezerva za tek na 110 m ovire in štafeto 4x100 m.[3]
Naslednje leto je postal stalni član jugoslovanske atletske reprezentance[4] in sta tako za reprezentanco nastopila dva celjska atleta- Igor Zupančičem in Stanko Lorgewr - na dvoboju z Anglijo; 180 cm visoki in 68 kg težki Lorger je na tem tekmovanju že dosegel nov slovenski in jugoslovanski rekord.[3]
Sodeloval je na treh evropskih atletskih prvenstvih in osvojil srebrnokolajno v teku na 110 m ovire na prvenstvu leta 1958 v Stockholmu, in bil s tem prvi Slovenec z osvojeno kolajno na evropskem atletskem prvenstvu.
Bil je udeleženec desetih balkanskih prvenstev, kjer je vsakokrat osvojil prvo mesto v teku na 110 m ovire, poleg tega pa po enkrat tudi v teku na 100 m in v štafeti 4x100 m.[4] Osvojil je tudi zlato medaljo na 110 m ovire na poletni univerziadi leta 1959 v Torinu.[6]
V obdobju med letoma 1949 in 1962, ko je končal s tekmovanji, je bil mnogokratni slovenski in jugoslovanski rekorder v teku na 110 m z ovirami in 200 m z ovirami;[3] njegov slovenski in jugoslovanski rekord na 110 m z ovirami, ki ga je postavil leta 1958, je znašal 13,8 sekunde[2] in ni bil presežen naslednjih 18 let.[5] Kot član reprezentance se je med letoma 1951 in 1962, ko je končal svojo tekmovalno pot v atletiki, udeležil 41 tekmovanj. Po zaključku tekmovalne poti je dalje deloval kot atletski sodnik.[4]
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
