Maturanti celjske gimnazije, 13. junij 1938. Med profesorji v prvi vrsti sedi četrti z desne Janko Orožen, poleg njega, tretji z desne, pa Srečko Brodar. Fotograf: Josip Pelikan.
Oče mu je bil kmet in ribič Jernej Orožen. Mati mu je bila Marija (rojena Železnik). Orožen je v rodnem Svetem Štefanu obiskoval enorazredno šolo.[3][4] V Mariboru je od leta 1907 hodil na učiteljišče, kjer je maturiral leta 1911, kasneje pa kot privatist leta 1913 na celjski gimnaziji opravil gimnazijsko maturo.[3][4][5][6] V Pragi se je tega leta vpisal na študij prava, a ga po enem semestru opustil zaradi pomanjkanja denarja, tako da se je vrnil nazaj domov.[4][7]
Jeseni 1919 je začel poučevati na 1. deški meščanski šoli v Ljubljani in hkrati na Filozofski fakulteti začel študirati slovenščino, zgodovino in geografijo. Leta 1922 je na Filozofski fakulteti diplomiral, nato pa kot zgodovinar, slavist in geograf poučeval v Murski Soboti in od leta 1924 na celjski gimnaziji vse do leta 1941, ko so ga Nemci z družino pregnali v Srbijo.[4] Učil je na gimnaziji v Užicu, kjer je bil leta 1942 začasno upokojen.[7]
Med vojnama je pisal pedagoške razprave in učbenike za zgodovino, geografijo, ruščino in češčino; vsega je napisal več kot 30 knjig, 170 razprav, člankov in poročil ter 12 učbenikov.[7] Prevajal je iz češćine, ruščine in francoščine.[5]
Raziskoval je tudi zgodovino Celja ter območij v porečju Savinje in Save. Jeseni 1946 se je vrnil v Celje, poučeval na gimnaziji do upokojitve leta 1954, se po veliki povodnji istega leta posvetil delu v celjskem Zgodovinskem arhivu in ga vodil vse do dokončne upokojitve v letu 1965.[7]
Njegova hči Božena je priznana slavistka, rusistka, književna zgodovinarka in publicistka. Njegova nečakinja Martina je znana jezikoslovka in upokojena univerzitetna profesorica, nečak Marjan pa je bil politik, nosilec funkcij v ZKS.
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
