Henry Hudson je bil Anglež, ki je kar trikrat poskusil najti severni prehod do Azije. Prvič se je podal na pot leta 1607. Njegova naloga je bila najti severni prehod do Indije. Toda četudi je raziskal obaloSpitzbergov in ponovno odkril otokJan Mayen vzhodno od Grenlandije, pomorske poti na vzhod ni našel. Vendar so ga naslednje leto ponovno poslali na pot z nalogo, da naj najde prehod med Spitzbergi in Novo Zemljo. Ko je ugotovil, da mu pot povsem zapira led, je moral namero opustiti.
Četudi obe Hudsonovi potovanji nista bili uspešni, je leta 1609 od Nizozemske dobil nalogo, da naj še enkrat poskuša najti severni prehod. S svojo ladjoPolmesec je objadral Norveški rt, toda zaradi vremenskih razmer potovanja ni mogel nadaljevati proti vzhodu. Zato je sklenil, da bo plul na zahod, da bi prišel do Orienta. Julija je prišel do severnoameriškeceline zahodno od Nove Škotske. Od tam je odjadral vzdolž obale proti jugu mimo zalivaChesapeake. Ko se je vračal proti severu, je raziskal ta zaliv, na hitro pregledal Delawarski zaliv in končno pristal v Sandy Hooku, vhodu v današnje pristaniščeNew Yorka.
V ta zaliv je Hudson prišel po golem naključju. Tukaj se zliva v morje ena največjih rek Severne Amerike, vendar z morja je ni bilo videti, ker sta polotoka Sandy Hook in Long Island povsem skrivala reko. Četudi je Hudson videl reko, ki se danes imenuje po njem, ni bil prvi Evropejec, ki jo je odkril; Giovanni Verrazano ga je prehitel za 100 let. Vendar pa jo je Hudson prvič raziskal. Jadral je še približno 250 km po reki navzgor, približno do današnjega mesta Albany, nekaj članov posadke pa je plulo še dlje. Kmalu je bilo očitno, da je Hudson plul po reki in ne po morski cesti do Tihega oceana.
Novembra 1609 se je Hudson vrnil v Anglijo, kjer so zaprli njega in njegovo angleško posadko, holandska posadka pa je lahko z ladjo odplula na Nizozemsko. Hudsonu so prepovedali, da bi se odpravljal na raziskovanja za druge države. Naslednje leto je spet odplul proti Ameriki, tokrat je domneval, da je vodna pot proti vzhodu daleč na severu. Evropo je zapustil aprila 1610 z ladjoDiscovery.
Junija je zaplul v današnjo Hudsonovo pot. Ko je obplul polotokUngava, je sklenil da bo jadral ob vzhodni obali današnjega Hudsonovega zaliva navzdol. Ko je prišel v James Bay na skrajnem južnem koncu Hudsonovega zaliva, je postalo jasno, da od tod ni nobene poti na zahod. 10. novembra je Discovery zarila v led. Tu se mu je posadka uprla, ki ga je obtožila, da kopiči zaloge in da pri razdeljevanju daje določenim ljudem več. Ko so se osvobodili ledu, je posadka Hudsona, njegovega sina in še peščico drugih, v majhnem čolnu prepustila usodi.
A Journal of Mr. Hudson's last Voyage for the Discovery of a North-west Passage; Abacuck Pricket; Navigantium atque Itinerantium Bibliotheca ; OCLC17312467