Matica naj bi postala »kulturno ognjišče našega naroda, bivajočega v Italiji«. K sodelovanju je vabila tiste slovenske pisce, ki naj bi s svojimi deli pripomogli k ohranjanju slovenskega jezika in narodne zavesti primorskih Slovencev. Vabilu se je odzval France Bevk, ki se je preselil v Gorico in postal uradni pisatelj. Leta 1923 je postal tudi član uredniškega odbora, nato pa njen ravnatelj. Uredništvo je skupaj z Damirjem Feiglom vodil do začetka druge svetovne vojne.
Leta 1933 je prevzela izdajo zbirk Luč in Biblioteka za pouk in zabavo, ki sta do tedaj izhajali pri Tiskarni Edinost. V teh letih se je zaostrilo preganjanje slovenskih knjig, takoj po natisu so morale v cenzuro. Oblast je zavirala prodajo ne glede na izid cenzure. Ob koncu 1928. in začetku 1929. leta so zaplenili preko sto petdeset tisoč izvodov Goriške matice, Goriške Mohorjeve družbe ter knjižne zbirke Luč. V naslednjih letih so se bile zaplembe še pogostejše. 3. maja 1941 je bila matica na pritisk oblasti razpuščena, to pa je pomenilo konec slovenske založniške dejavnosti na Primorskem.
Signet ali založniško znamenje je logotip založb. Goriška matica je najprej uporabljala za signet krog s temno podlago in vanj vpisanima prepletenima začetnicama GM, kasneje pa je dobil znak romboidno obliko. Ohranjen je izviren lesorezni kliše drugega signeta, ki ga je ustvaril grafikJosip Srebrnič.
