Gebhard Žovneški se v virih pojavi leta 1173, ko nastopa kot priča pri dogodku, ko je oglejski patriarh Ulrik II. potrdil zamenjavo.[1] Gebhard je imel dvoje sinov, Liutpolda II. in Konrada I. Od Gebharda dalje so imeli svobodni plemiči Savinjski sedež na gradu Žovnek (Sonekk),[2] njegova oblast pa se je razširila tudi nad fevd krških škofov vzhodno od Celja, to je na grad Lemberg in zato se je Gebhard II. imenoval tudi Gebhard Lemberški.[3] Na neki njegovi listini se nahaja pečat njegovega sina Konrada, v pečatni podobi pa se nahaja prvi poznani grb Žovneških.[4]
Sklici
↑ Kos Milko, Kos Franc (1928): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Letnik 4, Ljubljana. Str. Xxxix.
↑ Grdina Ivan (1994). Celjski knezi v Evropi. Celje, Fit-Media. Str. III.
↑ Grdina Ivan (1994). Celjski knezi v Evropi. Celje, Fit-Media. Str. IV.
↑ Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): Razstava Grofje Celjski (1999; Celje). Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 12.