Džingiskanova smrt in nasledstvo Mongolskega imperija
februar - Najstarejši Džingiskanov sin Džoči umre nekje severno od Aralskega ali Kaspijskega jezera še preden mu uspe obnoviti sovražnosti z očetom Džingiskanom in brati.
pomlad - Invazija proti tangutskemu cesarstvu Zahodna Xia se z osvojitvijo prestolnice Ning Xia nadaljuje z zatiranjem posameznih žepov odpora.↓
→ Preda se zadnji tangutski cesar Mozhu. Džingiskan ga ukaže ubiti skupaj s celotno cesarsko družino.
avgust - Umre vrhovni kan Mongolskega imperija Džingiskan. Posamezni deli imperija se upravno razdelijo med štiri sinove:
Vrhovna oblast velikega kana pripade tretjemu sinu Ögedeju. Za interesno območje ima odbrano vzhodno Azijo kitajskih dinastij. Čeprav je še de iure ohranil vrhovno oblast, se preko vladanja Kitajski postopoma formira naslednja dinastija Yuan, ki jo sicer uradno ustanovi šele Džingiskanov vnuk Kublajkan. 1271 ↔
Drugi sin Čagataj dobi zahodni del Mongolije, ozemlje bivšega Karakitanskega kanata in Horezma. Na tej dednini se postopoma formira Čagatajski kanat.
Sinova umrlega prvega sina DžočijaBatu in Orda dobita najbolj zahodni del Mongolskih osvojitev, ki sega od osrednje Azije v Evropo. Na tem ustanovita Modro (Batu) in Belo hordo (Orda), ki se sčasoma obe formirata v Zlato hordo.
Trenutno ima pod oblastjo največji delež vojske najmlajši sin Toluj, ki pa mu je v dednini zaupan najmanjši delež, tj. domača Mongolija. Toluj s postopno tranzicijo preda oblast (nad vojsko) Ögedeju. 1229 ↔
januar - Angleški kralj Henrik III. je razglašen za polnoletnega. Za uspešno delo nagradi regenta kentskega grofa Huberta de Burgha in mu zaupa mesto glavnega svetovalca. 1228 ↔
V holsteinski regiji Dithmarschen na obali Severnega morja vzpostavijo kmetje neodvisno republiko, ki se kot tamponska cona med Dansko in Rimsko-nemškim cesarstvom obdrži vse do leta → 1559.
11. september - Isto zboli turinški deželni grof Ludvik IV., ki pa jo odnese veliko slabše od Friderika. Turingijo nasledi sin Herman II., regentstvo prevzame mlajši brat Henrik Raspe, Ludvikova vdova Elizabeta Ogrska se popolnoma preda veri in karitativni dejavnosti.
Umorjen je poljski nadvojvoda Lešek I. Beli. Umor se verjetno izvrši po naročilu vzhodnopomeranijskega vojvode Svjetopelka II., od katerega je poprej zahteval vazalno prisego. Lešeka I. nasledi bratranec Vladislav III. Tenkonogi.
Umrlega ajubidskega sultana Transjordanije in Palestine Al-Mu'azzama nasledi sin An-Nasir Davud. Za oblast nad dediščino umrlega brata se potegujeta še naslednikova strica, Al-Kamil in Al-Ašraf, ki si sporazumno razdelita Palestino, Transjordanijo in južni del Sirije. Al-Kamilu pripade Palestina s Transjordanijo. Al-Mu'azzamov sin An-Nasir se mora nazadnje zadovoljiti z utrdbo Kerak in okolico. 1229 ↔
Horezmijski šah Džalal ad-Din se po obračunu z Gruzijci spopade ikonijskimi Seldžuki iz Sultanata Rum. Seldžuški sultan Kajkubad I. in gruzijska kraljica Rusudan skleneta zavezništvo proti Horezmijcem. 1228 ↔
Japonski zen budistični mojster Dogen se vrne na Japonsko, kjer začne širiti Sótó šolo zena.